01. februarja 2023, 21:00
FOMC ključno obrestno mero zvišal za četrtino odstotne točke, na razpon od 4,5 do 4,75 odstotka
S to potezo ameriška centralna banka drugič zapored zmanjšala višino dvigov
Vse oči uprte v predsednika centralne banke Jeroma Powella in njegove komentarje
Depositphotos
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je na prvem letošnjem zasedanju zvišal ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotne točke, na razpon od 4,50 do 4,75 odstotka. Soglasna odločitev članov odbora je bila v skladu z napovedmi analitikov. Že lani je Fed v boju proti visoki inflaciji sedemkrat zvišal obrestno mero, nazadnje decembra za pol odstotne točke. Inflacija se umirja, zato je že pred zasedanjem prevladovalo prepričanje, da se obeta obdobje manj agresivnega višanja obrestnih mer.
Fed je v izjavi poudaril, da je tudi v prihodnje pričakovati "nadaljevanje višanja" ključne obrestne mere, a da bodo premislili, kolikšni dvigi bi bili primerni. Po oceni Bloomberga tokratna izjava nakazuje naklonjenost temu, da bo Fed na naslednjih dveh zasedanjih v marcu in maju obrestno mero še dvakrat zvišal za četrtino odstotne točke, medtem ko so sprva ugibali, ali bi lahko že po marcu ustavil višanje. Fed ocenjuje, da se je inflacija nekoliko ohladila, a kljub temu ostaja visoka.
Predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da bo denarna politika tudi v prihodnje morala ostati restriktivna. Zdi se mu primerno, da se politika višanja obrestnih mer v Združenih državah Ameriške (ZDA) nadaljuje. Ključno je, da se na dolgi rok ohrani stabilna rast cen. "Za to bomo skrbeli, dokler naše delo ne bo končano," je dejal.
Powell je opozoril, da delo centralne banke pri zniževanju inflacije še ni končano. Znova je poudaril, da je bolj tvegano storiti premalo kot iti nekoliko predaleč.
Gospodarstvo se je lani občutno ohladilo in trenutno kaže na le skromno rast v prvem četrtletju. Aktivnost na trgu nepremičnin ostaja šibka, še posebej po dvigu obrestnih mer. "Čeprav smo bili priča spodbudnemu razvoju dogodkov, bomo rabili še precej več dokazov, da bomo zanesljivo prepričani, da se inflacija znižuje," je dejal. Počasnejši tempo dvigovanja obrestnih mer bo odboru omogočil boljšo oceno, kako se gospodarstvo odziva na ukrepe centralne banke.
Že med njegovim govorom so indeksi na ameriških borzah začeli pridobivati, dolar pa je padel na najnižjo vrednost po aprilu.
V četrtek bo zasedala še Evropska centralna banka (ECB), ki bo po napovedih obrestne mere v četrtek dvignila za 50 bazičnih točk. Prva dama ECB Christine Lagarde je že decembra obljubila še dva dviga za 50 bazičnih točk, oglasili so se tudi njeni kolegi. Pred zasedanjem smo preverili, kaj se dogaja z euriborjem.
* Ob 21.10 dopolnjeno z izjavami z novinarske konference po zasedanju.