ECB svari: obveznice tehnoloških velikanov bi lahko podražile zadolževanje Evrope

Nekatere države, ki so dolgo veljale za najvarnejše dolžnice, so se v zadnjem času morale sprijazniti z rastjo donosnosti državnih obveznic. Višji donosi pomenijo dražje zadolževanje države in nakazujejo, da vlagatelji zahtevajo višjo premijo za prevzem tveganja. Donosi državnih obveznic po svetu so se povzpeli na najvišjo raven v skoraj dveh desetletjih, saj naraščajoče cene nafte krepijo skrbi glede inflacije, je pisal Bloomberg. Vlagatelji vse bolj pričakujejo nadaljnje zviševanje obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve.

Evropske države pa bi se lahko v prihodnje soočile s še višjimi donosnostmi, piše Evropska centralna banka (ECB). Amazon in Microsoft, upravljajo ogromno infrastrukturo v oblaku in UI. Zato ta podjetja, znana kot hiperskalerji, za financiranje svoje širitve izkoriščajo vse kotičke svetovnih finančnih trgov. Za del tega financiranja se vse bolj obračajo na trg podjetniških obveznic evroobmočja. Pospešeno zadolževanje bi lahko zvišalo stroške zadolževanja evropskih držav, opozarjajo ekonomisti (ECB).

Tehnološki velikani vse bolj posegajo po evrskem dolgu

Analitiki ECB so v ponedeljek zapisali, da bi izdaje obveznic v evrih lahko zmanjšal zanimanje vlagateljev za evropske državne obveznice v času, ko so donosnosti že na najvišjih ravneh v zadnjih približno petnajstih letih. Družbe Alphabet, Amazon, Meta, Microsoft in Oracle so med letoma 2025 in 2026 skoraj podvojile svoj delež evrskih obveznic, ki jih izdajajo ameriška podjetja. Amazon je pri tem postavil nov rekord po obsegu izdaje dolga.

Depositphotos

Pet največjih ponudnikov oblačnih storitev zdaj predstavlja skoraj desetino vseh evrskih obveznic, ki so jih izdala nefinančna podjetja. Skupna vrednost njihovih neodplačanih obveznic znaša približno 40 milijard evrov. Po ocenah ECB bi lahko nadaljnje zadolževanje tehnoloških velikanov zvišalo stroške financiranja za širše gospodarstvo.

Do leta 2028 za umetno inteligenco že več kot tisoč milijard

Za zdaj ECB neposrednih posledic še ne zaznava. Obseg izdaj tehnoloških podjetij je po njihovih besedah še vedno razmeroma omejen, trgi državnih obveznic v evrskem območju pa ostajajo dovolj globoki in likvidni, da absorbirajo dodatno ponudbo dolžniških instrumentov. Vseeno opozarjajo, da bi se razmere lahko hitro spremenile. Hiperskalerji naj bi do leta 2028 za kapitalske izdatke namenili več kot tisoč milijard dolarjev.

»To bi lahko bil šele začetek finančnega vala, ki bi lahko opazno preoblikoval obvezniške trge, tudi v evrskem območju, ter od izdajateljev, posrednikov in vlagateljev zahteval prilagoditve,« opozarjajo na ECB. Ocenjujejo, da obstaja nevarnost, da bi obsežne izdaje dolga tehnoloških velikanov postopoma zasičile evropski obvezniški trg. Posledično bi morali drugi izdajatelji vlagateljem ponuditi višje donose, da bi pritegnili kapital, je poročal Euractiv.

Dodatno tveganje je, da bi vlagatelji zmanjšali delež varnih naložb, kot so državne obveznice, in sredstva preusmerili v dolžniške vrednostne papirje ameriških tehnoloških podjetij. Zaradi vse večje teže teh družb v obvezniških indeksih bi se lahko portfelji številnih institucionalnih vlagateljev samodejno preusmerjali stran od državnega dolga.

Opozorilo ECB prihaja v času, ko so donosnosti obveznic evrskega območja dosegle najvišje ravni v več desetletjih. Donosnost referenčne 10-letne nemške državne obveznice se je v ponedeljek povzpela na 3,32 odstotka, kar je najvišja donosnost po letu 2011.