Delež UniCredit v Commerzbank presegel 47 odstotkov – sledi prevzem?

Izvršni direktor banke UniCredit Andrea Orcel se je približal prevzemu nadzora nad Commerzbank, potem ko je bilo ob izteku prevzemne ponudbe italijanske banke v odkup ponujenih dovolj delnic, da bi lahko svoj delež povečala na 47,6 odstotka.

Do roka za sprejem ponudbe, ki se je iztekel 3. julija, je bilo v odkup ponujenih 17,6 odstotka kapitala Commerzbank, je družba sporočila v sredo. Med njimi je bilo več kot pet odstotkov delnic, oddanih v dodatnem dvotedenskem obdobju. UniCredit je že pred tem obvladoval nekaj manj kot 30 odstotkov banke prek neposrednega lastništva delnic in izvedenih finančnih instrumentov, ki jih je mogoče pretvoriti v delnice.

Rezultat pomeni, da je Orcel na dobri poti do dejanskega nadzora nad Commerzbank po dve leti trajajočem prizadevanju, ki je v Nemčiji naletelo na precejšen odpor. Popoln prevzem bi pomenil največji bančni posel v Evropi v približno dveh desetletjih ter bi italijansko banko utrdil kot enega ključnih igralcev na nemškem trgu, hkrati pa bi okrepil njeno prisotnost na Poljskem.

"To je nov korak proti dejanskemu nadzoru nad nemško banko," je dejal strateg za delnice pri Banca Finint Nicolo Nunziata. "Pot do morebitne popolne integracije ostaja dolga in zapletena, saj vključuje regulativne, politične in operativne izzive v Nemčiji. Kljub temu je Orcel okrepil svoj pogajalski položaj."

Ko bo UniCredit pridobil lastništvo nad novimi delnicami, bo Orcel po vsej verjetnosti lahko imenoval nove predstavnike v nadzorni svet, kar bi odprlo vrata strateškim potezam ali spremembam v vodstvu. Njegove načrte pa bi lahko otežili nasprotovanje nemške vlade, izvršne direktorice Commerzbank Bettina Orlopp in predstavnikov zaposlenih, saj nemška banka ne kaže znakov, da bi popustila.

"Še naprej bomo delovali v interesu naših strank, zaposlenih in delničarjev," je v sredo sporočila Commerzbank. "Med delničarji so poleg UniCredita tudi nemška vlada in vsi naši manjšinski delničarji."

Banka je dodala, da večina ponujenih delnic prihaja od bank in subjektov, povezanih z UniCreditom, medtem ko sta institucionalni in mali vlagatelji prispevali približno dva odstotka. Nemška vlada, ki ima v lasti več kot 12 odstotkov Commerzbank, je znova poudarila nasprotovanje poslu in sporočila, da svojih delnic ne namerava prodati.

"Agresiven in sovražen pristop UniCredita ostaja nesprejemljiv," je dejala tiskovna predstavnica nemškega finančnega ministrstva. "Ne glede na to oceno pa je naloga neodvisnih nadzornih organov, BaFin in ECB, da vse nadaljnje korake presodijo z regulativnega vidika."

Morebitni Orcelovi koraki za uveljavitev nadzora bodo morali najverjetneje počakati, dokler UniCredit ne pridobi vseh potrebnih regulatornih dovoljenj za prevzem ponujenih delnic. Med drugim potrebuje odobritev ECB za povečanje neposrednega lastniškega deleža nad 30 odstotkov. Po Orcelovih besedah bi lahko postopek trajal od treh do šestih mesecev.

ECB bi lahko od UniCredita zahtevala tudi vključitev Commerzbank v svojo konsolidirano bilanco, če bo presodila, da italijanska banka dejansko obvladuje nemško, kar bi povečalo njene kapitalske zahteve, je že pred tem opozoril Orcel.

"UniCredit si še naprej prizadeva za konstruktiven dialog z vsemi pomembnimi deležniki, medtem ko vodi potrebne regulativne in nadzorne postopke v zvezi s svojo naložbo," je banka zapisala v izjavi.

Zaradi dejstva, da lastne delnice Commerzbank nimajo glasovalnih pravic, delež UniCredit že zdaj predstavlja 49,65 odstotka glasovalnih pravic. Na to raven se bo tudi formalno povzpel, ko bo Commerzbank izbrisala lastne delnice, kar je že napovedala.

Jose Sarmento Matos/Bloomberg

 

Delnice obeh bank so se v sredo pocenile skupaj s širšim padcem evropskih delniških trgov. Delnice UniCredit so v Milanu izgubile 3,6 odstotka, Commerzbank pa v Frankfurtu 1,5 odstotka. UniCredit je za vsako delnico Commerzbank ponudil 0,485 svoje delnice, s čimer je nemško banko po torkovem zaključnem tečaju ocenil na približno 43 milijard evrov.

UniCredit je pred tem predstavil tri možne scenarije prevzema. Prvi, po katerem bi obdržal približno 30-odstotni delež, je že presegel. Drugi predvideva prevzem nadzornega položaja, pri čemer bi izvedbo vodila njegova nemška podružnica HVB. Najambicioznejši scenarij pa ostaja popolna združitev ob zadostnem številu pridobljenih delnic.

Orloppova je opozorila, da bi lahko v primeru, če bi UniCredit po zaključku ponudbe ostal pod 50-odstotnim deležem, nastala "pot trpljenja" zaradi strateškega zastoja. Ponudbo je zavrnila kot prenizko in opozorila na tveganje izpada prihodkov.

Čeprav je nemška vlada priznala, da UniCredit težko prepreči nadaljnje nakupe delnic, bi njeno nasprotovanje lahko otežilo pridobitev zadostne podpore delničarjev za pomembnejše spremembe v Commerzbank.

Po navedbah virov, seznanjenih z dogajanjem, so nemški uradniki v začetku leta neuradno stopili v stik tudi z drugimi evropskimi bankami, da bi preverili možnost vstopa strateškega vlagatelja ali celo prevzema Commerzbank.

Za Orcela je ključno vprašanje, kako povečati obstoječi delež. UniCredit je že napovedal, da bi po pridobitvi regulatornih dovoljenj lahko dodatne delnice kupoval na odprtem trgu. Prav tako bi lahko objavil novo prevzemno ponudbo ali preoblikoval obstoječe izvedene finančne instrumente, da bi pridobil še več neposredno lastniških delnic.

Popoln prevzem bi za Commerzbank pomenil obsežne spremembe. Orcel je dejal, da želi ukiniti najmanj 5.000 delovnih mest in zmanjšati mednarodno mrežo banke, medtem ko Orloppova opozarja, da bi to spodkopalo njen poslovni model.

"Na poti je lahko še veliko zapletov, vendar je smer razvoja vse bolj jasna," je dejal izvršni direktor družbe Smead Capital Management Cole Smead, ki je med delničarji UniCredita. "Končni razplet lahko traja še več mesecev, vendar si je vse težje predstavljati, da se ne bi končal s popolnim prevzemom."