AI-balon: je 400 milijard dolarjev naložb le draga AI-halucinacija?

"Ustvaril sem največje gospodarstvo v zgodovini. Vendar bodo ljudje morda potrebovali nekaj časa, da bodo vse to dojeli," je dejal Donald Trump v intervjuju za Wall Street Journal. "Ves ta denar, ki se zliva v našo državo, trenutno gradi stvari – avtomobilske tovarne, umetno inteligenco (AI), veliko stvari. (…) Vse, kar lahko storim, je, da opravljam svoje delo."

Pompozna izjava predsednika ZDA je presenetljivo ustrezna, saj povzema skrbi kapitalskih trgov. Čeprav se zdi, da je ameriški gospodarski stroj podmazan z neusahljivim tokom kapitala, namenjenega gradnji AI-infrastrukture, se pod bleščečo površino tehnoloških indeksov in rekordnih vrednotenj odvijajo tektonski premiki. Ti nakazujejo na morebitno pregretost in strukturne razpoke v narativu AI. Zato vprašanje ni, ali je umetna inteligenca revolucionarna, temveč ali finančna konstrukcija, ki revolucijo poganja, temelji na vzdržnih ekonomskih temeljih.

Krožna ekonomija veličastnih 7

Po Fedovem tretjem zaporednem rezu obrestnih mer za četrtinko se ob zmerni, a naraščajoči inflaciji ter poslabšanju razmer na trgu dela postavlja vprašanje, na koliko "pozitivnih signalov" bančnikov lahko v prihodnje še računa Wall Street, medtem ko narašča zadržanost do rekordnih vrednotenj tehnoloških družb.

Nedavni zdrsi delnic tehnoloških velikanov, kot sta Broadcom in Oracle, namreč kažejo, da (samo) makroekonomska šokterapija ne zadostuje. Vlagatelji počasi spoznavajo, da nižje obrestne mere same po sebi ne morejo rešiti težave, najmanjša odstopanja od napovedi tehnoloških podjetij (Oraclova zakasnitev načrtovane izgradnje podatkovnih centrov) pa že sprožijo paniko. V ozadju je dvom, da AI-podjetja (še) ne morejo monetizirati astronomskih naložb v strojno opremo in podatkovne centre.

AI-podjetja bodo letos skupaj ustvarila 60 milijard dolarjev prihodkov v primerjavi s 400 milijardami dolarjev naložb, kažejo podatki Bloomberga. McKinsey napoveduje, da bodo ta vlaganja do leta 2030 dosegla skoraj sedem bilijonov dolarjev.

Trenutna struktura panoge je zaprt sistem, kjer tehnološki velikani Amazon, Google, Meta, Microsoft in Oracle vlagajo ogromne zneske v gradnjo podatkovnih centrov, pri čemer se poslužujejo krožnih finančnih poslov in kopičijo dolgove pri ohlapno reguliranih posojilodajalcih, ugotavlja revija The Atlantic.

Nad t. i. krožnim ekosistemom AI bedi Nvidia, ki s čipi zalaga razvijalce AI-klepetalnikov. Težava je, ker ti zanje nimajo dovolj denarja, Nvidia pa ga ima nepredstavljivo veliko, a kljub temu potrebuje stranke, ki kupujejo njene čipe. Zato tehnološka podjetja Nvidiji plačujejo s predajo deležev prihodnjega dobička v obliki lastniškega kapitala.

AI-podjetja trdijo, da jim bodo ti posli v prihodnosti omogočili ustvarjanje orjaških dobičkov prihajajoče revolucije. Toda nazadnje je bilo v gospodarstvu toliko denarja vezanega v tako obskurne prekrivajoče se dogovore tik pred finančno krizo leta 2008.

"Računati je, da bodo modeli AI napajali ogromen del družbe in gospodarstva s svojimi servisi," obljubo tehnologije povzema Marko Grobelnik, projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožefa Stefana in eden največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. "Torej veliko več kot zdaj. To je za zdaj pričakovanje. Če se bo to res zgodilo, potem je seveda treba imeti pripravljeno infrastrukturo podatkovnih centrov," za Bloomberg Adria opiše krožno logiko razvoja in naložb v AI.

 

Zato se podjetja poslužujejo kreativnega računovodstva. Ta mehanizem ustvarja privid rasti prihodkov, ki pa ni nujno posledica končnega povpraševanja realnega gospodarstva, temveč zgolj prelaganja denarja znotraj istega ekosistema. Kajti še zdaleč ni jasno, kolikšne prihranke v poslovanju ali dvigu učinkovitosti prinaša nova tehnologija.

"Trenutno obstajata dve veliki neznanki glede AI," so pred dnevi ugotavljali pri New Yorker Magazinu, ko so odgovarjali na vprašanje bralcev: Ali je AI balon? "Prvič, ne vemo, ali in kako bo podjetjem uspelo iz tehnologije iztržiti vrednost; to poskušajo ugotoviti in lahko se zmotijo.

"Drugič, ne vemo, koliko pametnejša bo še postala umetna inteligenca," so zapisali. Prednost AI za podjetja najbrž ne tiči v nadomeščanju zaposlenih z novo tehnologijo, ampak – podobno kot pri razmahu računalništva in IKT-storitev – v krepitvi njihove storilnosti in znanja, menijo.

 

Rekordna vrednotenja upravičena?

Kljub tem opozorilnim znamenjem bi bilo po mnenju strokovnjakov prezgodaj razglasiti napihovanje balona AI. Matej Mazi, upravljavec premoženja pri NLB Skladih, opozarja na pomembno razliko med trenutnim ciklom in minulimi manijami. "Čeprav se pogosto omenja možnost napihovanja AI-balona, aktualni podatki kažejo precej bolj uravnoteženo sliko," poudarja Mazi.

Ključna razlika v primerjavi s pikakomovskim obdobjem je v virih financiranja, pojasnjuje Mazi: "Tehnološka podjetja svoja vlaganja v umetno inteligenco večinoma financirajo iz močnih denarnih tokov, zato ni zaznati pretiranega zadolževanja ali investicijske evforije, kot smo ji bili priča pred dvema desetletjema v obdobju pikakomovskega balona." To pomeni, da je tveganje sistemskega zloma zaradi dolžniške obremenitve manjše.

 

Vrednotenja delnic ključnih igralcev se zdijo astronomska. Nvidia ima razmerje med ceno in prihodki (razmerje P/E) približno 25, pri Amazonu in Microsoftu pa se to dvigne proti 30. Vseeno pa ne gre za razmerja, ki so jih na vrhuncu internetnega razcveta dosegala nekatera telekomunikacijska podjetja.

Poleg tega ta dobijo smisel, če pogledamo sestavo trga. Mazi poudarja, da so najbolj dobičkonosni deli ekosistema – litografija, napredna logika, spomin, energetska in podatkovna infrastruktura – kapitalsko zahtevni segmenti z visoko tržno koncentracijo in stabilnimi maržami, kar upravičuje višja vrednotenja. Rast torej ni samo plod špekulacij in napovedi, temveč odsev industrijske realnosti, kjer vstopne ovire ščitijo dobičke uveljavljenih igralcev. Poleg tega se dobički krepijo širše po trgu in niso omejeni le na peščico največjih imen, zato so trenutna vrednotenja večinoma podprta z dejansko rastjo.

Morda še pomembnejši pa je makroekonomski vidik, ki ga tehnološki pesimisti pogosto spregledajo. ZDA beležijo občutno večjo rast produktivnosti kot večina razvitih gospodarstev, pravi Mazi, kar je posledica digitalizacije ter hitro rastoče uporabe umetne inteligence. Ta fenomen ima neposredne posledice za denarno politiko in boj z inflacijo, kar Fedu v prihodnjem letu omogoča več manevrskega prostora.

Nacionalna varnost in geopolitični primat

Bum AI je specifičen tudi zaradi geopolitičnega vidika, saj ga poganja tekma za tehnološko prevlado med ZDA in Kitajsko. Trumpova administracija je prav zaradi tega Nvidii pred kratkim dovolila izvoz naprednejših čipov na donosni kitajski trg. Peking je namreč nedavno tehnološki razvoj in nadaljnjo krepitev napredne industrije – oboje naj bi poganjali čipi domače izdelave – uvrstil med prioritete.

Tehnološka dominacija je na obeh straneh Pacifika postala sestavni del strategije nacionalne varnosti.  

To za visoka vrednotenja ameriških podjetij tvori varnostno mrežo, vendar geopolitični spopad za naziv hegemona 21. stoletja ne izničuje potrebe po realnih rezultatih. Izgradnja nove industrijske hrbtenice ZDA pa bo za upravičenje svoje cene potrebovala čas. Točno tako, kot je v intervjuju za WSJ napovedal Trump.