Borzni pregled: preplah v Silicijevi dolini in Fedova streznitev

Teden za nami je na svetovnih kapitalskih trgih postregel z eno najbolj očitnih lekcij v tem letu: navdušenje nad umetno inteligenco (AI) ni imuno za poslovno kondicijo vodilnih družb panogi, ameriška centralna banka Fed pa kljub znižanju obrestnih mer ni več tako enotna.

V ospredju dogajanja je bil trk visokih pričakovanj z realnostjo, kar je najbolj odmevalo na Wall Streetu, medtem ko je Ljubljanska borza v mirnejšem ritmu prebavljala strateške načrte domačih šampionov.

Majavi Oracle in neprepričljivi Broadcom

Osrednja zgodba tedna prihaja iz tehnološkega sektorja: Oracle, nekoč stabilni velikan programske opreme, ki se je v zadnjem letu prelevil v enega ključnih igralcev AI-infrastrukture, je sprožil val razprodaj.

Njegovi poslovni rezultati so bili hladen tuš za vlagatelje, ki so mesece gradili gradove v oblakih na podlagi eksponentne rasti kapitalskih izdatkov za podatkovne centre. Oracle je namreč poročal o prihodkih, ki so zgrešili napovedi analitikov, hkrati pa napovedal osupljivo povečanje kapitalskih izdatkov na 50 milijard dolarjev do leta 2026. Dokončanje nekaterih podatkovnih centrov, ki jih razvija za OpenAI, pa je iz leta 2027 prestavil na 2028. 

Podjetje je z 12-odstotnim upadom izbrisalo milijarde tržne kapitalizacije. Ta zdrs je simptomatičen za celoten sektor; ko pričakovanja postanejo previsoka, je že manjše razočaranje pri prihodkih ostro kaznovano.

Trg, ki je še poleti vsak napovedan dolar za AI nagradil z rastjo tečaja, se je tokrat odzval z mešanico skepse in strahu. Vlagatelji so začeli resneje spraševati: kje je donosnost teh astronomskih vložkov?

Oraclov padec je za seboj potegnil tudi druge tehnološke favorite, vključno z Broadcomom, ki kljub dobrim rezultatom ni mogel pomiriti živčnih trgov. Zmotile so jih padajoče marže, ki naj bi bile nižje od pričakovanj. Družba za izdelavo čipov je na tedenski ravni kljub solidnim številkam izgubila okoli 12 odstotkov vrednosti, saj so vlagatelji v strahu pred ohlajanjem cikla povpraševanja po čipih začeli množično unovčevati dobičke.

Dogajanje je znova obudilo razprave o AI-balonu, saj se zdi, da potrpežljivost Wall Streeta glede monetizacije tehnologije kopni hitreje, kot rastejo procesorske zmogljivosti.

Po tretjem rezu čas za zadržanost Feda?

V senci tehnološkega pretresa je potekalo zadnje letošnje zasedanje ameriške centralne banke. Fed je, skladno s pričakovanji, ključno obrestno mero znižal za 25 osnovnih točk, v območje med 3,50 in 3,75 odstotka.

A bolj kot sam rez je odmevalo dogajanje v zakulisju. Odločitev ni bila soglasna, saj so trije člani odbora FOMC glasovali proti, kar kaže na vse večji razkol med bančniki glede prihodnje poti. Dva člana sta želela ohraniti obrestne mere nespremenjene, eden pa je celo zagovarjal agresivnejši rez za 50 osnovnih točk.

Predsednik Feda Jerome Powell je v svojem nastopu poskušal ubrati srednjo pot. Poudaril je, da je trenutna raven obrestnih mer že blizu nevtralne in da se gospodarstvo drži dobro, vendar je hkrati opozoril na rastoča tveganja na trgu dela.

Skrbi so podkrepili podatki o novih zahtevkih za nadomestilo za brezposelnost, ki so v tednu do 6. decembra poskočili na 236 tisoč. Trg je to interpretiral kot signal, da bo Fed v letu 2026 precej bolj previden in da se obdobje avtomatskega nižanja stroškov zadolževanja morda izteka.

 

Polet farmacevtov

Če pogledamo konkretne premike, so na ameriškem trgu kljub splošnemu upadu nekatera imena močno izstopala. Med zmagovalci tedna je presenetljivo končalo podjetje Tilray Brands, ki je v enem tednu pridobilo več kot 65 odstotkov vrednosti. Rast je posledica špekulacij o morebitnih zakonodajnih spremembah v ZDA, ki bi favorizirale sektor konoplje, kar je znova sprožilo val nakupov v tem nihajnem segmentu.

Drugo ime tedna je biotehnološko podjetje Wave Life Sciences, ki je po objavi obetavnih rezultatov kliničnih študij poskočilo za kar 147 odstotkov.

Tretji veliki zmagovalec je Structure Therapeutics, ki je s svojo eksperimentalno tableto za hujšanje navdušil vlagatelje in zabeležil več kot 70-odstotno rast, s čimer se vključuje v donosno dirko proti debelosti, kjer trenutno kraljujeta Novo Nordisk in Eli Lilly.

Padec in odboj bitcoina

Kriptovalute v minulem tednu niso ostale imune za preplah v tehnološkem sektorju; bitcoin je teden začel s korekcijo, ki je sovpadala z razprodajo na Nasdaqu, in se za kratek čas spustil pod ključno tehnično podporo pri 94 tisoč dolarjih, saj so vlagatelji zmanjševali izpostavljenost tveganim naložbam.

Vendar pa je bitcoin po sredinem znižanju obrestnih mer Feda pokazal presenetljivo odpornost in hitro ujel izgube, kar potrjuje tezo o ločevanju (decoupling) od tradicionalnih delniških trgov. V petek in soboto je tako znova prebil psihološko mejo 100 tisoč dolarjev.

Manj optimizma je bilo zaznati pri ethru in drugih alternativnih kovancih, kjer likvidnost ostaja plitva, vlagatelji pa so zadržani zaradi pomanjkanja novih katalizatorjev rasti. Podatki Bloomberga kažejo na mešane tokove v sklade ETF, kar nakazuje, da institucionalni kapital trenutno tehta med kratkoročnim tveganjem recesije in dolgoročnim potencialom razreda. 

Umirjeno domače dogajanje

Medtem ko so se v ZDA ukvarjali z makroekonomskimi dilemami in tehnološkimi streznitvami, je na Ljubljanski borzi teden minil v znamenju korporativnih objav in strateškega pozicioniranja. Indeks SBI TOP je teden končal pri 474,14 točke. Tedenska sprememba je znašala +0,43 odstotka oziroma približno +11 točk.

Osrednja pozornost je bila usmerjena v energetskega trgovca Petrol in pozavarovalnico Sava Re. Petrol je nadzornemu svetu predstavil in potrdil strategijo skupine za obdobje 2026–2030. Gre za ključen dokument, ki bo določal smernice preobrazbe družbe v času zelenega prehoda.

Vlagatelji so pozorno spremljali predvsem načrte glede dividendne politike in investicij v obnovljive vire energije, saj je Petrol v preteklem obdobju nihal med potrebo po razdolževanju in željo delničarjev po donosu.

Sava Re je medtem objavila poslovni načrt za leto 2026, v katerem cilja na 120 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Ta ambiciozni, a dosegljivi cilj kaže na stabilnost zavarovalniškega sektorja, ki se je v zadnjih letih uspešno spopadel s poplavnimi škodami in inflacijskimi pritiski.

Novomeška Krka je nadaljevala program odkupa lastnih delnic, kar sicer zagotavlja tehnično podporo tečaju, a hkrati kaže na to, da uprava v tem trenutku ne vidi boljših priložnosti za alokacijo presežnega denarnega toka. Delnica farmacevta je konec tedna zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih 30 dneh. Tečaj se je v četrtek spustil na 199 evrov, kar je bila najnižja vrednost v zadnjem mesecu. Obseg trgovanja je presegel 1,09 milijona evrov, s čimer je Krka znova potrdila status najbolj likvidne delnice na trgu. Vrednost Krkine delnice se je okrog psihološke meje 200 evrov sicer gibala ves prejšnji teden.

Sredi tedna so se pocenile tudi delnice Petrola, kjer kljub potrjeni strategiji vlagatelji ostajajo previdni glede prihodnjih marž v naftnem trgovanju. Ambiciozni zeleni cilji pač prinašajo s seboj breme visokih kapitalskih izdatkov. Trg skrbi kratkoročni vpliv investicij na denarni tok in posledično na višino izplačanih dividend v prihodnjih letih. Regulacija marž ostaja mlinski kamen okoli vratu donosnosti trgovca z energenti. Delnica je teden zaključila z manjšo podražitvijo na vrednost 49,9 evra za delnico.

Krepitev tečaja delnice Luke Koper v končnici tedna je podprlo novo rekordno poslovno obdobje, medtem ko severnojadranska pristanišča ob devetmesečju kažejo izrazito različne trende poslovanja, smo ugotavljali v analizi. Po začetni nihajnosti in upadu sredi tedna, ko je tečaj zdrsnil na 67,50 evra, je bila delnica v petek zvezda borznega dogajanja. Zabeležila je 4,4-odstotni skok in vodila po prometu, kar je tečaj potisnilo nad psihološko mejo 70 evrov, kažejo podatki.