Minuli teden smo na borzah spremljali precejšnje premike, tako izjemne rasti kot ogromne padce. Sploh konec petka je bil čez lužo obarvan rdeče, ko so napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o novih 100-odstotnih carinah na kitajski uvoz (veljati naj bi začele 1. novembra, kar daje nekaj upanja, da je dogovor še mogoče doseči) na trgih povzročile pravi potres. Najbolj so jo skupila tehnološka podjetja.
Po kitajskih omejitvah glede izvoza redkih zemelj, kar bi lahko povzročilo težave čiparjem in proizvajalcem baterij, se je Trump odzval z napovedjo carin na kitajski uvoz. Trg se je po tem sporočilu odzval nemudoma. Tako imenovani indeks strahu VIX je poskočil za 32 odstotkov, številne delnice pa so strmoglavile.
Med njimi tudi tiste iz skupine veličastnih 7. Največji udarec je v petek utrpela Tesla (-5,06 odstotka), sledili so Amazon.com (-4,99 odstotka), Nvidia (-4,89 odstotka), Meta (-3,85 odstotka), Apple (-3,45 odstotka), Microsoft (-2,19 odstotka) in Alphabet (-1,95 odstotka). Tudi na tedenski ravni so vse omenjene pridelale izgubo, največjo Apple – delnice so bile v petih trgovalnih dneh ob skoraj pet odstotkov.
Delnica izdelovalca čipov AMD je bila zvezda tedna. V ponedeljkovem predtrgovanju je bila deležna astronomske rasti, okoli 30 odstotkov, potem ko je AMD skupaj z OpenAI sporočil, da je bil podpisan sporazum o namestitvi šest gigavatov grafičnih procesorjev AMD. V petek je delnica doživela občutnejši popravek (-7,72 odstotka), kljub temu pa je v enem tednu zabeležila 30-odstotno rast.
Še en čipar, Intel, je bil na zadnji trgovalni dan tedna ob 3,78 odstotka.
Kaj se dogaja z delnicami proizvajalcev baterij
Kot rečeno, bi novi napovedani kitajski ukrepi lahko pomembno vplivali na proizvajalce baterij v ZDA, ki morajo izpolniti tako povpraševanje v avtomobilski industriji kot na področju energetsko požrešnih podatkovnih centrov, povezanih z razvojem umetne inteligence (AI).
Proizvajalec baterij Dragonfly Energy Corp. iz Nevade, pri katerem si aktivno prizadevajo za zmanjšanje odvisnosti od kitajskih komponent (dolgoročni cilj), je bil v petek ob 16 odstotkov. Močnejši upad je doživela tudi baterijska družba Fluence Energy Inc. iz Virginije, za 12 odstotkov.
Najbolj je bolelo Nasdaq
Bolj splošno vzdušje na trgih čez lužo prikažejo indeksi. Vrednost industrijskega indeksa Down Jones se je samo v petek znižala za 1,90 odstotka, S&P 500 je končal 2,71 odstotka niže, tehnološki (kompozitni) indeks Nasdaq pa je bil celo ob 3,56 odstotka.
V Evropi smo pogledali Euro Stoxx 50 indeks. V petek je bil izgubil 1,68 odstotka, v zadnjih petih trgovalnih dneh pa 2,13. Če se vrnemo na petkovo trgovanje: v negativno območje sta indeks blue chipov evroobmočja najbolj potisnili dve nizozemski delnici: proizvajalec polprevodnikov ASML se je pocenil za 4,22 odstotka, 4,20 odstotka cenejše pa so bile delnice podjetja Prosus, ki se ukvarja z internetnimi storitvami.
Indeks blue chipov ljubljanske borze je petkov trgovalni dan končal v zelenem območju. Okrepil se je za 1,02 odstotka (zahvala gre Krki, ki je po padanju v prejšnjih dneh zabeležila občuten skok vrednosti), medtem ko se je vrednost na tedenski ravni znižala za 3,96 odstotka.
Beg v varno zatočišče
Še skok med surovine. Konec tedna smo na trgih spremljali paniko, ki je očitno dobro dela zlatu, ki ga imajo številni za varno zatočišče. Po kratkem umiku od rekordne vrednosti, to je pod štiri tisoč dolarjev, je teden zaključilo na točno štiri tisoč dolarjih in nekaj centov za unčo. Cena se je tako v petek okrepila za dober odstotek, na tedenski ravni pa za trikrat toliko.
Podražilo se je tudi srebro - na dobrih 47 dolarjev za enoto. Tako na dnevni ravni kot na tedenski ravni se je srebro dražilo hitreje od zlata, je razvidno iz priložene tabele.
Nafta se je v petek pocenila: zahodnoteksaška WTI za 4,24 odstotka, brent za 3,82 odstotka.
Izbrisane milijarde v kriptovalutah
Izdatnejše padce so beležile tudi kriptovalute. Potem ko je carinska vojna med ZDA in Kitajsko spet vzplamtela, so vrednosti številnih upadle za dvomestne številke (izraženo v odstotkih). Tudi bitcoin (BTC), ki je v začetku tedna dosegel rekordno vrednost nekaj več kot 126 tisoč dolarjev za žeton, ni izjema. Vrednost je upadla na okoli 110 dolarjev za žeton, v nedeljo dopoldne pa je malo okreval – posli so se sklepali pri okoli tisoč dolarjev za žeton.
Krepko pod štiri tisoč dolarjev se je spustil tudi ethereum (ETH). Medtem ko smo prejšnji teden spremljali trgovanje pri okoli 4.400 dolarjev za žeton, je v nedeljo dopoldne lastnike menjaval pri dobrih 3.800 dolarjih.
.webp){kind=icon}
