Kako je Trump sprožil divjanje kitajskega tehnološkega bika

Konec minulega tedna je prišlo do pomembnega telefonskega pogovora med voditeljema dveh najsilnejših držav in gospodarstev, Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom. Osrednja tema je bila, tako kot vselej, tehnologija, predvsem prodaja aplikacije TikTok v lasti kitajskega velikana ByteDance, pri čemer je jasno, da je za Trumpa na kocki bistveno več kot za Xija. "Privolil je v kupčijo in posel s TikTokom je v naprednih fazah," je takoj po pogovoru zmagoslavno sporočil Trump, s čimer je lahko kot zmago unovčil ukrep demokratskega predhodnika Joeja Bidna.

Toda voditelja sta poleg tega sklenila še, da bo naposled prišlo do težko pričakovanega dvostranskega srečanja v Južni Koreji konec oktobra. Korejski polotok naj bi tako postal prizorišče velike kupčije, kjer bosta državi na račun vseobsegajočega dogovora dosegli premirje v trgovinski hladni vojni. A vse bolj se postavlja vprašanje, ali je v tekmi naprednih čipov in umetne inteligence (UI) Ljudska republika sploh še tehnološko podhranjena, in zato pripravljena na kompromis, ki bi ga Trump razglasil za najsijajnejšo zmago svojega mandata. Kitajske borze pravijo, da se Trumpova kalkulacija ne bo izšla.

Kitajska tehnološka imunost

Le nekaj dni po napovedi zgodovinskega srečanja, ki ga številni že primerjajo z obiskom nekdanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona pri legendarnem Mau Cetungu, se zatika; preloženo naj bi bilo na začetek prihodnjega leta. Časovna igra pa je po oceni opazovalcev v korist Kitajski, saj se Američanom bistveno bolj mudi že zaradi zaprtja poglavja TikTok in omejevanja izvoza fentanila, še bolj pa zaradi dokončnega dogovora, ki bi njihovim tehnološkim velikanom znova odprl donosni kitajski trg. Kot kaže nedavna odpoved naročanja čipov ameriške Nvidie in AMD-ja s strani kitajske vlade, je Kitajska pač imuna proti Trumpovim poskusom omejevanja njenega tehnološko-gospodarskega razvoja.

Suverenost ji zagotavljajo sistematične in obsežne naložbe v razvoj domačih proizvodnih kapacitet najsodobnejših čipov za pogon UI. Te Peking spodbuja vsaj od leta 2014, ko je oblikoval t. i. veliki sklad za oblikovanje samozadostnosti pri proizvodnji čipov. Pred dobrim letom je bil sklad deležen že tretjega polnjenja, tokrat v vrednosti 48 milijard dolarjev, s strateškim ciljem razvoja litografskih strojev, kjer Kitajska najbolj zaostaja za ZDA in je tudi najbolj ranljiva.

Poleg tega se letos zaključuje ključna strategija Izdelano na Kitajskem 2025 (Made in China 2025), ki predvideva, da bo azijska velikanka v sektorju čipov do izteka leta v 70 odstotkih samozadostna. Tamkajšnje politično vodstvo pa je konec avgusta javno znova potrdilo zavezanost in podporo razvoju UI, inteligentnih vozil in robotov, za katere so napredni čipi nuja.  

"Kitajcem se s sklenitvijo sporazuma ne mudi, zelo so zadovoljni s trenutno dinamiko pogajanj," je tako za Reuters ocenil analitik Craig Singleton, višji sodelavec pri možganskem trustu Fundacija za obrambo demokracij iz ZDA.

Poletje kitajskega bika

Ker so čipi pomembno geostrateško orožje v ekonomskem spopadu med supersilama, postajajo podjetja, ki jih izdelujejo in kotirajo na borzi, zanimiva tudi za vlagatelje. Medtem ko so ameriške družbe, kot je Nvidia, vsem na očeh in s stališča vrednotenj pri vrtoglavih vrednostih, pa to za manj znane kitajske družbe ne velja.

"Tako kot druge kitajske delnice, so bile tudi tehnološke v primerjavi z ameriškimi precej nižje vrednotene," stanje pred poletnim razcvetom trga kitajskih tehnoloških delnic povzame Matej Gosar, upravljavec premoženja pri NLB Skladih. Pravi, da je bilo stanje posledica "specifik kitajskega trga in gospodarstva, povezanih z deflacijskimi gibanji in težavami na nepremičninskem trgu".

Za tehnološki bikovski trend na Kitajskem sta bila predhodno izpolnjena dva pogoja, in sicer monetarni in fiskalni ukrepi oblasti, po katerih je Peking po ustaljenem scenariju uresničevanja napovedi o petodstotni gospodarski rasti posegel lani jeseni. Ti so po oceni upravljavca premoženja pripravili ustrezen teren za ponovno rast delnic. 

Povečana likvidnost je povečala apetite akterjev na borznih trgih, poznejši nepričakovani uspeh kitajskega UI- klepetalnika DeepSeek pa je presežna sredstva preusmeril v obetavni tehnološki sektor. S tem je bil izpolnjen drugi predpogoj. Rast tečaja zdaj ženejo trgovinske zaostritve z ZDA in poskusi ameriškega omejevanja dostopa do napredne tehnologije. Kitajska se je za zagotavljanje avtonomije pri pogajanjih z ZDA močno naslonila na domača tehnološka podjetja, ki jih je pred tem strateško razvijala v smeri večje samozadostnosti.

Tako je kitajska konkurenca ob zaostrovanju trgovinske vojne eksplodirala in kot po tekočem traku začela najavljati nove produkte in naložbe. Orjak Huawei je prejšnji konec tedna javno predstavil svoj triletni načrt za razvoj čipov, pri čemer se je pohvalil z oblikovanjem 'super grozdov' čipov, ki s skupnim delovanjem prekašajo tiste, ki jih za kitajski trg izdeluje Nvidia.

Xiaomi pa je razgrnil ambiciozni načrt za izdelavo naprednih čipov v velikosti 3 nm, kamor bo v prihodnjih treh letih vložil sedem milijard dolarjev. "Najnovejši pospešek za rast delnic kitajskega tehnološkega sektorja je prišel po navedbah, da je kitajski regulator podjetjem naročil, naj prenehajo kupovati Nvidijine čipe in prekličejo obstoječa naročila," pojasnjuje Gosar.

Kitajska Nvidia

Najbolj osupljivo rast tečajev beležijo manj znana podjetja, kot je Cambricon, znan tudi kot kitajska Nvidia. Delnica podjetja, ki ga imajo poznavalci za glavnega tekmeca Huaweia v kitajski UI-tekmi, se je od začetka trgovinske vojne z ZDA in preusmeritve domačih porabnikov podražila za kar 93 odstotkov. Kot kažejo podatki terminala Bloomberg, je bila delnica prejšnji mesec nekaj dni najdražja na delniških trgih celinske Kitajske (izvzemši Hongkong), saj je podjetje v prvem polletju zabeležilo rekorden dobiček v vrednosti 144 milijonov dolarjev.

 

Za vlagatelje je bila kombinacija dobrega poslovanja in državne direktive o prekinitvi naročil ameriških čipov signal, da je kitajski tehnološki sektor na prelomnici. Tako se z delnico proizvajalca trenutno trguje po ceni, ki je več kot 150-kratnik prihodkov od prodaje družbe. Tržna vrednost podjetja je medtem narasla na zajetnih 80 milijard dolarjev.

A silni vzpon nosi precejšnja tveganja, kar na splošno velja tudi za druge družbe v kitajskem tehnološkem sektorju, menijo poznavalci. "Treba je biti previden in upoštevati podjetja, ki imajo dokazano pot k rasti prihodkov in ustvarjajo pozitiven denarni tok," svari Gosar. Podobno silovito rast namreč beleži tudi hongkonški čipar Semiconductor Manufacturing International Corp. (SMIC), saj se je delnica v treh mesecih podražila za 87 odstotkov, medtem ko se je cena delnice družbe Hua Hong Semiconductor več kot podvojila.

Po podatkih, ki jih navaja Bloomberg, je celotni tehnološki indeks Hang Seng Tech (ta združuje 30 tehnoloških podjetij) od konca avgusta pridobil za 240 milijard dolarjev tržne kapitalizacije, vendar Gosar svari, da se lahko rast ob nadaljnjih geopolitičnih pretresih tudi hitro zaustavi. "Ali se bo rast teh delnic nadaljevala, je najbolj odvisno od geopolitičnih odločitev obeh držav," pravi in dodaja: "Če bodo omejitve izvoza ameriške tehnologije na Kitajsko ostale, bo to zagotovo pozitivno za kitajske proizvajalce."

Toda poleg zunanjih dejavnikov bo pomembna tudi dinamika domačega trga. Gosar pravi, da bo treba spremljati, "ali se bodo izdatki za investicije velikih platform, kot so Alibaba, Tencent in ByteDance, preusmerili k lokalnim dobaviteljem". To je sicer glede na stanje antagonističnih odnosov med velikima silama zelo verjetno. Drugi pozitivni signal je tudi nova različica omenjenega klepetalnika DeepSeek, za katerega proizvajalec trdi, da je bil zasnovan prav za delovanje in učenje na čipih domačih dobaviteljev.

Vendar pa imajo kitajski čiparji, kot je SMIC, po navedbah časnika Financial Times tudi velike izzive pri zagotavljanju in vzdrževanju kakovosti izdelave, kar je pri občutljivih produktih, kot so čipi, toliko težje zagotavljati.