Lokar, Generali Investments: 'Za koliko točk bo zrasel S&P 500, ni tako pomembno'

Nestanovitnost trgov in nihanja cen delnic so že skoraj stalnica. Medtem ko se izkušeni vlagatelji ne odzovejo na vsako nihanje, se mali vlagatelji, ki so nenehno pod pritiskom napovedi in predvidevanj analitikov in strategov, lahko znajdejo sredi psihološke vojne, ki jo povzročijo nihanja borznih indeksov.

Zakaj so napovedi pogosto zgrešene, kako ravnajo profesionalni vlagatelji in kako se odzivajo, ko so pod pritiskom? Kam z denarjem? O tem smo govorili z Alešem Lokarjem iz Generali Investments. 

Razlike med napovedanimi in dejanskimi donosi denimo indeksa S&P 500 so lahko občutne. Kako pogosto se zanašate na poročila in napovedi analitikov, strategov itd.?

Drži, razlike so lahko zelo velike, ker gre za neko vrsto vedeževanja, pogled v prihodnost, za poskus predvidevanja dogodkov, ki naj bi se zgodili. Napovedi vključujejo vse – od politike, geopolitike do seveda nekih pričakovanj, kako bodo ravnale centralne banke in kako naj bi v vsem tem okolju poslovala podjetja.

To je en vidik, drugi pa je, da ne smemo pozabiti, kdo objavlja te napovedi. Izdajajo jih velike analitične, borznoposredniške in bančne hiše, ki živijo od tega, da vlagatelji kupujejo in prodajajo delnice. Če vlagatelj samo drži delnice, imajo malo posla in s tem želijo nekako tudi spodbuditi, da so vlagatelji bolj aktivni, ker od tega služijo.

Torej se sami ne zanašate na ta priporočila, ki so pogosta v času povečane nihajnosti?

Ne na točkovna priporočila oziroma napovedi. Recimo, koliko bo zrasel S&P 500 do konca leta. To je precej nepomemben podatek za nas. Bolj nam je pomemben vpogled, kaj te analitične hiše vidijo, kako razmišljajo, in predvsem, ali imajo pozitiven ali negativen sentiment. Napovedujejo rast ali padec? Bolj je pomembna zaznava razpoloženja in dogajanja na trgih. Kaj čutijo, kako bi se lahko trg razvil v naslednjih tednih?

Kako konkretno ste spremljali vse te padce in rasti? Kako se odzivate na podlagi tega? V nekem trenutku je bilo namreč precej kaotično.  

Poskusimo gledati mimo kratkoročnih nihanj in kratkoročnih pretresov v politiki ali ekonomiji in poskušajmo določiti dolgoročnejše trende. Če poenostavimo: prodor tehnologij v vse pore življenja je eden izmed takih trendov. Na podlagi tega poskušamo izluščiti podjetja, ki so zanimiva, in potem se odločamo.

Ob vsakem dogodku, kot je bila recimo aprilska napoved carin, se vprašamo, ali ta odločitev spremeni naš dolgoročnejši pogled in kako vpliva na posamezno podjetje. Če odgovor odstopa od obstoječega vidika, je treba ali zmanjšati pozicije ali pa jih v določenih primerih dodati. Gospodarstva, podjetja, kapitalski trg so živi sistemi. Stvari se nenehno spreminjajo, in če so spremembe dovolj velike, se jim je treba prilagoditi.

Ste aprila kupovali ali prodajali?

Malo smo zmanjševali, ampak ne v velikih odstotkih. Zmanjševali smo izpostavljenost ameriškemu trgu in se odločili za bolj varne naložbe, torej denar in obveznice. Ko smo zaznali, da se trend obrača, smo spet kupovali. Politika je nepredvidljiva. Na to gledamo kot na geopolitični dogodek, ki kratkoročno močno vpliva na psiho. Kakšen bo vpliv na rezultate podjetij? To bomo pa še videli.

Na ameriške indekse pogosto vplivajo politične odločitve. Ali lahko kaj podobnega opazimo tudi pri nas? SBITOP je trenutno najdonosnejši indeks, hkrati pa je slovenski trg specifičen. Ali je opaziti vpliv politike in političnih dogodkov na našo borzo?

Seveda, politični vplivi se poznajo tudi pri nas, a je njihov učinek na trgih, kot je slovenski, manj izrazit, ker je tudi struktura trga specifična. Treba se je zavedati, da so vsi pomembni igralci prisotni na ameriškem kapitalskem trgu, ki prinaša likvidnost. Slovenski vlagatelji imajo precej bolj enoten pogled na to, kam bo trg šel, v primerjavi z ameriškim trgom.

Poleg tega imajo vlagatelji na ameriškem trgu bistveno več možnosti. Ni recimo nujno, da vlagatelj dejansko prodaja svojo naložbo, saj lahko uporablja izvedene finančne instrumente, lahko proda na kratko (torej "shorta"), lahko si izposodi delnice. Na voljo ima kup orodij, ki jih lahko uporabi in jih s pridom uporablja pri trgovanju.

Tega na slovenskem kapitalskem trgu ni, saj je zelo plitek. Mali vlagatelji imajo pogosto davčno težavo: ne želijo plačati davka. Veliki institucionalni vlagatelji, veliko je tudi paradržavnih skladov v naših podjetjih, pa so zelo neaktivni. Posledično je likvidnost nizka in so tudi premiki razmeroma majhni. Dokler ni nekega ekstremnega dogodka.  

Kaj naj v teh razmerah naredijo mali vlagatelji? Recimo, da je finančna pismenost danes dovolj visoka, da so pogovori o vlaganju del vsakodnevnih kavarniških debat. Kaj naj naredi nekdo, ki še ni prestopil praga borze in se sprašuje, ali je že zamudil trenutek.

Američani imajo najdaljšo zgodovino kapitalskega trga in preprost pregovor – ni slabega trenutka za vstop na kapitalski trg. Gre samo za vprašanje, kako velik korak naredimo. Če ima posameznik na voljo večjo količino prihrankov, je vedno bolje, da na trg ne vstopi z vsem denarjem hkrati, temveč postopoma - po korakih.

Vsak posameznik ima svojo situacijo in se mora posvetovati s svojim svetovalcem, narediti načrt in mu slediti. Naj bo to naslednjih 12, 18 ali 36 mesecev. To postane dolgoročen varčevalni načrt. Je sicer stvar posameznika, ampak slabega trenutka ni in tudi trenutno je tako.

Zgodovina nas uči, da ne glede na dogajanje v daljšem obdobju trgi rastejo.