Luka Koper je v prvem polletju leta dosegla 35 odstotkov višje čiste prihodke od prodaje glede na enako obdobje lani. Znašali so 155,1 milijona evrov oziroma 40,4 milijona evrov več. Preseženi so bili tudi vsi ostali finančni kazalniki. Realiziran ladijski pretovor je v prvem polletju letošnjega leta znašal 11,7 milijona ton in je 13 odstotkov višji od lanskoletnega.
Prihodki so se povišali predvsem na račun višjih prihodkov iz naslova skladiščnin, saj se je podaljšal čas zadrževanja blaga v skladiščih, na višje prihodke pa sta vplivala tudi zvišanje cen ter povečan obseg pretovora in dodatnih storitev.
V prvem polletju so se za 11 odstotkov povečali tudi poslovni odhodki, predvsem zaradi splošnega povišanja stroškov materiala in storitev, kar pa ni vplivalo na poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Ta je z 48 milijoni evrov krepko, za 170 odstotkov, presegel dosežen poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v enakem obdobju lani, medtem ko je čisti poslovni izid skupine z 41,5 milijona evri 169 odstotkov večji kot v prvem polletju preteklega leta.
Preberi še
Kako gre v prvem polletju konkurenci Luke Koper?
Vse tri omenjene luke imajo za seboj odlično polletje in se utapljajo v tovoru.
26.08.2022
Nabavniki opozarjajo na krizo, v Luki Koper ravno nasprotno
Trenutna situacija logističnih tokov ni pravi pokazatelj tega, kaj se dogaja v gospodarstvu in proizvodnji, ocenjuje Robert Sever iz Gospodarske zbornice.
11.08.2022
"Med blagovnimi skupinami še vedno prevladujejo kontejnerji, kljub temu da je ta segment močno zaznamovan zaradi nerednih prihodov ladij iz preobremenjenih kitajskih pristanišč, kar vpliva na zamike ustaljenih kopenskih odprem tovora v pristaniščih," so zapisali v sporočilu za javnost.
Težave z zamudami ladij so po njihovih besedah posledica preobremenjenosti večjih, predvsem kitajskih pristanišč. Kljub težavam, s katerimi so se v prvi polovici leta 2022 srečevala vsa evropska pristanišča, je bil ladijski pretovor kontejnerjev tri odstotke večji kot v enakem obdobju leta 2021 in je znašal 526.500 kontejnerskih enot (TEU).
Visoka rast tekočih tovorov in povečanje pretovora električnih vozil
Kar za četrtino se je glede na primerljivo obdobje lani povečal pretovor blagovne skupine generalnih tovorov, predvsem na račun večjih količin železovih proizvodov in kavčuka. Tudi terminal tekočih tovorov je dosegel visoko, kar 41-odstotno povečanje pretovora, medtem ko je bilo v segmentu sipkih in razsutih tovorov za petino več pretovora kot v prvem polletju lani. Na področju pretovora naftnih derivatov je skupina dosegla 37-odstotno povečanje v primerjavi z obdobjem januar–junij 2021.
Ugoden trend se nadaljuje tudi na terminalu avtomobilov, kjer so v prvem polletju pretovorili 367.332 tisoč avtomobilov, kar je 11 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani. Povečanje je še zlasti občutno pri pretovoru električnih vozil.
V letu 2022 so v Luki Koper pričeli z izvajanjem nekaterih večjih naložb na območju kontejnerskega terminala, ki predstavljajo nov razvojni cikel te najpomembnejše strateške blagovne skupine.
V prvem polletju leta so za naložbe namenili skupno 31,9 milijona evrov. S pridobitvijo uporabnega dovoljenja za zadnji odsek novozgrajenega podaljška prvega pomola je luka zaključila eno največjih posamičnih investicij v zadnjih desetletjih. Do leta 2025 nameravajo skupni pretovor povečati na 27,3 milijona ton.
Kako se Luka Koper primerja z ostalimi jadranskimi lukami?
S severa in juga Luki Koper preti vse ostrejša konkurenca pristanišč v severnojadranskem grozdu: Reka, Trst in Benetke, ki so v razmiku nekaj več kot sto kilometrov. Vse tri omenjene luke imajo za seboj odlično polletje in se utapljajo v tovoru zaradi preusmeritve blagovnih tokov iz severnih pristanišč, kjer se soočajo s podobno situacijo prenasičenosti, predvsem zaradi situacije in krize v Ukrajini ter posledic koronavirusne epidemije. Kako se primerjajo po številu pretovora kontejnerskih enot?
Povečale so se vse vrste stroškov
Poslovni odhodki so se v prvem polletju leta 2022 glede na prvo polletje leta 2021 povečali za 11 odstotkov oziroma za 10,4 milijona evrov. Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je znašal 70,3 odstotka, kar je 15,7 odstotne točke manj kot v letu 2021. V okviru stroškov materiala so se povečali stroški energije zaradi večje porabe pogonskega goriva in višjih cen elektrike in pogonskega goriva ter stroški nadomestnih delov zaradi večjega obsega vzdrževalnih del.
Ob večjem ladijskem pretovoru in višjih čistih prihodkih od prodaje so se povečali stroški pristaniških storitev, stroški takse na pretovor in stroški koncesije, višji so bili tudi stroški informacijske podpore. Stroški dela so se povečali zaradi večjega števila zaposlenih, višjih izplačil iz naslova poslovne uspešnosti in uskladitve plač z inflacijo; stroški amortizacije so višji zaradi novih nabav sredstev.