Borzni pregled: Rešitev ameriškega proračuna Azije ne prepriča

Tečaji azijskih delnic še naprej izgubljajo vrednost, medtem ko so državni dolžniški papirji v regiji pridobivali pri zahtevani donosnosti. Trend je posledica pričakovanj vlagateljev, da bodo jastrebi v ameriški zvezni banki Federal Reserve izbojevali nadaljnje predpisovanje trpkega 'zdravila' monetarnega zategovanja v obliki povišanih obrestnih mer.

To je slabo vplivalo predvsem na delnice podjetij, ki kotirajo na borzi v dišečem pristanišču, Hongkongu. Te so namreč prednjačile pri izgubljanju vrednosti, saj so padle kar za 3,4 odstotka, kar je bilo največ v azijski regiji. Skupaj z njo pa so se po koncu krajšega prazničnega podaljšanega konca tedna v regiji znižali tudi drugi referenčni indeksi; azijsko-pacifiški indeks MSCI je denimo dosegel najnižjo vrednost po novembru.

Na Kitajskem upajo, da bo krajše praznično obdobje sredine jeseni (tako imenovani zlati teden), ki je letos sovpadlo s praznovanjem 74. obletnice ustanovitve sodobne Ljudske republike, prebivalce azijske velikanke spodbudilo k potovanjem in dodatni potrošnji.

Krepitev potrošnje oziroma notranjega trga je namreč ena glavnih poti v viziji osrednjega političnega vodstva glede tega, kako državo spraviti iz aktualnih ekonomskih zagat. Vendar, kot rečeno, se preostali azijski trgi za zdaj niso odzvali optimistično na tovrstne namere oziroma želje skrbnikov kitajskega gospodarstva.     

Na hongkonškem delniškem trgu je ob torkovi ponovni vrnitvi trgovanja z vrednostnimi papirji problematičnega nepremičninarja Evergranda  nekoliko presenetljivo zavladalo veliko zanimanje med vlagatelji, saj je vrednost delnic najbolj zadolženega nepremičninskega podjetja na svetu uvodoma poskočila za kar 30 odstotkov. Nihajnost je velika, saj gre za izrazito špekulativne posle, medtem ko se z delnicami podjetja trenutno trguje pri ceni, ki je za deset odstotkov višja od izhodiščne.

Optimizem po potrditvi financiranja ZDA izpuhtel

Avstralski dolar je še naprej izgubljal vrednost v primerjavi z ameriškim tekmecem, državne obveznice te države pa so se le malo spremenile, potem ko je tamkajšnja centralna banka na zadnjem zasedanju odločila, da obrestno mero ohrani nespremenjeno. Ob tem so bankirji posvarili, da bo v prihodnje morda potrebno dodatno zaostrovanje denarne politike.

Obveznice v Aziji so medtem izgubljale, donosnost avstralske 10-letne obveznice pa je ostala blizu najvišje vrednosti po letu 2011. Gibanja so odražala padec državnih vrednostnih papirjev, na katera so negativno vplivala jastrebja sporočila Feda. Tako je temačni pogled v prihodnost kaj hitro prevladal nad kratkotrajnim optimizmom glede dogovora na drugi strani Tihega oceana, kjer so se minuli konec tedna le izognili zaprtju ameriške vlade. Donosi pet- do tridesetletnih državnih obveznic so v ponedeljek poskočili za približno 10 bazičnih točk, donosi referenčnih desetletnih obveznic pa so se povzpeli na najvišjo raven po letu 2007.

"Trgi še naprej stremijo k zmanjšanju tveganja, pri čemer še vedno pričakujejo, da se bodo centralni bankirji držali usmeritve 'višje za dlje', saj podatki iz ZDA in izjave tamkajšnjih centralnih bankirjev nakazujejo na nadaljnje izvajanje jastrebje politike," je za Bloomberg pojasnil  Charu Chanana, tržni strateg pri Saxo Capital Markets. "Razporejevalci sredstev, vključno s tistimi v razmerju 60 proti 40, bi se lahko znašli pred težko izbiro, vendar menimo, da so obveznice priložnost, ki se ponudi enkrat na več desetletij, da si vlagatelji zagotovijo stabilne donose."

Razprodaja svetovnih obveznic je dobila zagon, saj so trgovci zaradi odloga zaprtja ZDA zvišali stave na novembrsko zvišanje obrestne mere Feda na približno eno proti tri, kar je več kot 25-odstotni skok v oceni verjetne uresničitve takšnega scenarija v primerjavi s petkovo napovedjo.

Podpredsednik Fed Michael Barr je dejal, da je največja dilema, s katero se soočajo centralni bankirji, kako dolgo naj ostanejo obrestne mere na višji ravni, medtem ko je njegova kolegica Michelle Bowman ponovila svoj poziv k nadaljnjemu draženju denarja v obtoku. Predsednica clevelandske centralne banke Feda Loretta Mester, ki letos ne glasuje o denarni politiki, je v ponedeljek dejala, da bo morala centralna banka letos verjetno še enkrat zvišati obrestne mere in jih nato še nekaj časa držati na višjih ravneh, da bi se inflacija vrnila na dvoodstotni cilj.