Na mladih svet stoji, na Kitajskem pa se sesuva

"Če delaš po 996, boš pristal zlomljen na urgenci," takšni in podobni zapisi so v zadnjih letih vse bolj pogosti na družbenih omrežjih, kakršni sta Douban in Zhihu, kjer si mladi Kitajci izmenjujejo svoje poglede na delo in izkušnje z delovnih mest. Pri čemer je številka 996 koda za uveljavljen delavnik na Kitajskem.

Na Daljnem vzhodu se namreč v alternativnem sistemu avtoritarnega kapitalizma v marsikaterem podjetju v nasprotju z večino 'izgorelih' zahodnih držav dela od devete dopoldne do devete zvečer šest dni na teden.  

Prebivalstvo se krči, mladi pa nimajo služb

Revija The Economist navaja, kako bo drugo največje gospodarstvo po zadnjih napovedih prvokategornika, to je ameriško,  po vsej verjetnosti ujelo šele do četrtega desetletja 21. stoletja. A že samo predvidevanje prehitevanja je zaradi vse bolj cagavega kitajskega nepremičninskega in bančnega sektorja napoved, ki je prej v domeni želja kot pa dejstev. Ta zveličani civilizacijski cilj, ki si ga je do praznovanja stoletnice Ljudske republike zastavila komunistična partija, naj bi v azijski sili dosegli predvsem s povečanjem produktivnosti delovne sile.

Demografske dividende so bile v nasprotju z rastočo Indije namreč doslej že izplačane. Število Kitajcev se je v minulem letu prvič po 60 letih celo zmanjšalo. Populacija azijske velikanke se pač po dolgih desetletjih rasti ne povečuje več tako silovito kot do nedavnega. Z zahodnim potrošniškim življenjskim slogom je tamkajšnja mladina prevzela tudi nekoliko drugačen pogled na življenje in cilje, ki nujno ne vključuje uničujoče dolgih delovnikov. Če sploh jih.

Glede na astronomsko visoko brezposelnost med mladimi (kategorija 16–24 let), ki je po zadnjem merjenju presegla 20 odstotkov, je vprašanje, ki se zastavlja številnim mladim Kitajcem, kaj poleg izčrpavajočih delavnikov ali pač serijskim pošiljanjem prošenj za delo sploh prinašajo diplome najboljših univerz.

"Takšna je usoda generacije luzerjev 985," je zapisal eden od uporabnikov omenjenih družbenih omrežij, pri čemer je številka 985 uveljavljena oznaka za najboljše kitajske univerze. Na teh  so se nekoč pilili najbolj bistri in pravoverni partijski umi, ki danes upravljajo ambicije države, ki si na moč prizadeva poseči po zvezdah, pa se jim te zaradi pešanja gospodarstva vse bolj oddaljujejo.

A v nasprotju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in njegovimi zvestimi pribočniki v politbiroju, ki do stoletnice načrtujejo uresničitev projekta kitajskega sna, s katerim bi se uresničile tako nacionalistične (pripojitev Tajvana) kot tudi ekonomskopolitične težnje (ekonomsko in geopolitično izpodrivanje ameriške hegemonije) azijske velesile, lahko današnja mladina o kakršni koli vsesplošni blaginji resnično zgolj sanja neskončni sen.

Bloomberg Mercury

 

Brezperspektivnost maje zaupanje v oblast

Misel na službo, ki nosi denar, s katerim si lahko človek kupi svoj prvi dom, pri čemer pa ob koncu dneva ni izžet kot cunja, je glede na trend ležanja pri miru (lying flat) med mladimi Kitajci ali nemogoča ali pač neskončno utrujajoča.

Izvrstna analiza raziskovalcev Fu Yuja in Gui Yonga kaže, da občutki krivde in krize zaupanja pri mladih naraščajo, kar sproža generacijske konflikte, dvom o ideji prostega trga ("prosti trgi lahko prosto špekulirajo s cenami stanovanj") in celo oblasti, navajata avtorja v svoji analizi kitajske mladine.

Analiza v The Economistu o dohitevanju ameriškega gospodarstva sicer kaže, da bi lahko partijski oblastniki iz starajoče kitajske populacije v naslednjih desetletjih na področju storilnosti iztisnili približno dodatne tri odstotke na leto. Vendar gre za projekcije, ki so podobno kot burna dogajanja v tamkajšnjem gospodarstvu skrajno negotove.

Mladi do 35. leta se namreč vse manj odločajo za usodni da, ki je v preteklosti v mnogočem poganjal bravurozni gospodarski preporod Kitajske in skrbel z njen primat na vrhu lestvice najštevilčnejših držav, pred stoletji pa tudi najmogočnejših imperijev.

Restavracija azijskega imperija s "slavno 5.000-letno zgodovino kitajskega naroda, zaradi česar mu je samo po sebi namenjeno, da vodi", kot se je izrazil predsednik Xi, ne bo mogoča brez vnaprejšnje obuditve te starodavne institucije.

Pridne čebele se ne poročajo

A poroke so veliko več kot zgolj to, saj so na Kitajskem velik in donosen posel. Takšen, ki med drugim poganja tudi nepremičninski trg in vse drugo, kar spada zraven (notranja oprema, bela tehnika in podobno). Od prodaje stanovanj in hiš je namreč odvisna kar četrtina BDP, zaradi česar si osrednja politična oblast z različnimi monetarnimi ukrepi prizadeva obuditi potrošnjo v tem sektorju gospodarstva.

Okoli produkcije otrok – če tako tolmačimo zakon – se je namreč izoblikovala skoraj 500 milijard dolarjev vredna industrija, navaja Reuters. Družba Daxue Consulting ocenjuje, da je bila vrednost panoge v predpandemskem času 487 milijard dolarjev. Pari tradicionalno trošijo za nakit, prefinjeno dekoracijo in luksuzne prostore, vendar Frank Chen iz podjetja Chen Feng Wedding Planning v Šanghaju navaja, da je bilo leta 2023 porok, katerih proračun je presegal 10 tisoč dolarjev, občutno manj kot pred pandemijo.

"Ljudje se bolj nagibajo k preprostim porokam," je za Reuters dejal Chen in dodal, da je bilo pred desetletjem običajno, da so pari porabili od 150 tisoč dolarjev navzgor.

 

 

Tako kot skorajda vse druge statistike, ki zadnje mesece (še) pricurljajo v svetovno javnost, tudi število porok na Kitajskem znatno upada. Lani jih je bilo sklenjenih 6,8 milijona, kar je 800 tisoč manj kot leta 2021 in najmanj od leta 1986, kažejo uradni statistični podatki. Pred desetimi leti pa je v zakonski jarem skočilo kar dvakrat toliko parov kot danes.

Nič čudnega, v svojem eseju ugotavljata Yu in Yong, da se poleg številk 996 in 985 na družbenih omrežjih vse pogosteje pojavlja tudi besedna zveza čebela delavka. Z njo mladi, ki so se rodili sredi devetdesetih let 20. stoletja, nostalgično sanjarijo o osemdesetih letih. "Ob koncu študija te je čakala služba, delovne enote pa so poskrbele za nastanitev," je o utopiji planskega gospodarstva zapisal eden od uporabnikov. Kar komunistično partijo na čelu s Xijem nemara še najbolj skrbi.

Osrednja oblast, ki si do državne stoletnice prizadeva ustvariti moderno, vplivno in v primerjavi z Zahodom konkurenčno komunistično državo, bi namreč veliko raje videla, da bi izgubljena mladina v preteklost zrla skozi distopična očala. Če kaj, potem je od prevlade demokratično liberalnega zahodnega modela razvoja hujše kvečjemu poveličevanje preteklosti, v kateri naj bi bila Kitajska ne samo vse našteto, ampak tudi socialno čuječa, torej ljudska republika.  

     

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar