Evropske borze v rdečem ob rasti donosnosti obveznic

Borzni indeksi v Evropi so v večini beležili padce, saj tako Evropska centralna banka (ECB) in ameriški Fed vztrajata pri daljšem obdobju visokih obrestnih mer za spopad z inflacijo, kar vodi v padec apetita po tveganih sredstvih in rast donosnosti državnih obveznic.

Osrednji indeks evroobmočja je za razliko od nacionalnih indeksov dan končal v zelenem. Eurostoxx 50 se je obdržal nad dnevnim izhodiščem z rastjo delnic v energetskem in industrijskem sektorju. Naftna velikana Eni in Total sta pridobila 1,58 odstotka, Siemens pa 3,29 odstotka. V zelenem je končal tudi sektor informacijske tehnologije, kjer je dober odstotek pridobil nizozemski proizvajalec opreme za izdelavo polprevodnikov ASML.

Širši indeks Stoxx Europe 600, ki vključuje 600 najpomembnejših delnic na stari celini, je upadel za 0,18 odstotka. Britanski indeks FTSE 100 je izgubil 0,43 odstotka, nemški DAX pa 0,25 odstotka. Francoski CAC 40 je ostal blizu izhodišča oziroma je izgubil 0,03 odstotka vrednosti.

Indeks slovenskih blue chip delnic SBITOP je v današnjem trgovanju pridobil 0,1 odstotka. Prometa je bilo za dobrega pol milijona evrov, od tega dobrih 200 tisoč z delnico Nove ljubljanske banke (NLB), ki je izgubila 1,07 odstotka vrednosti.

Tudi preko luže so osrednji indeksi dan začeli s padci. S&P 500 je v prvih urah izgubil 0,32 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 0,48 odstotka.

ZDA grozi morebitna zaustavitev javnih storitev zaradi nezmožnosti države, da odplača dolg, in stavka avtomobilskih delavcev. Vlagatelji čakajo na kakršen koli znak, da bi lahko Federal Reserve omilili svoje sporočilo, da bodo kljub nedavnemu premoru v dvigih obrestnih mer te ostale povišane za dlje časa.

"Če ti negativni scenariji prizadenejo ameriško gospodarstvo, bomo morda morali storiti manj z našo denarno politiko, da bi inflacijo znižali na dva odstotka, ker lahko zaustavitev vlade ali avtomobilska stavka za nas upočasni gospodarstvo," je dejal v intervjuju na CNN dejal predsednik Feda v Minneapolisu Neel Kashkari.

Zaradi visokih obrestnih mer, ki povečujejo tveganje recesije, rastejo zahtevane donosnosti na državne obveznice in ameriški dolar, ki je svetovna rezervna valuta in velja za zaščito pred nihajnimi trgi. Donosnost na ameriško desetletno obveznico je zrasla za 4,9 bazičnih točk na 4,587 odstotka, nemška pa je pridobila 3,4 bazičnih točk in znaša 2,837 odstotka.

Dolar se krepi že šesti dan zapored v primerjavi z vsemi največjimi valutnimi pari. Evro nadaljuje padce, danes je v primerjavi z dolarjev izgubil 0,63 odstotka. Tečaj je pri 1,0504 dolarja za en evro.

Trgi so ta teden pozorni na govor prvega moža Feda Jeroma Powella in nekaterih drugih centralnih bankirjev. V petek bo znana tudi inflacija v ZDA, natančneje indeks PCE (Personal Consumption Expenditures), ki ga spremlja Fed.

Surova nafta se je znova podražila. Zahodnoteksaška nafta WTI je presegla ceno 93 dolarjev za 159-litrski sod, kar je nova najvišja raven v več kot enem letu. V današnjem trgovanju je cena poskočila za 3,8 odstotka, predvsem zaradi podatkov o zalogah nafte v ameriških skladiščih, ki so upadle blizu ravni operativnega minimuma.

Medtem ko je rast nafte ponovno sprožila ugibanja o ravni 100 dolarjev za sodček, se je ta rast v zadnjem tednu upočasnila. Ključni potrošnik Indija je opazila negativne učinke višjih cen na njeno gospodarstvo, kar poraja negotovost glede povpraševanja v naslednjem letu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar