Kako debela so dividenda jajca slovenskih borznih velikanov

Večina skupščin slovenskih blue chipov je že za nami, ta teden čakamo še skupščino novomeškega farmacevta Krke. Na skupščinah so bile med drugim potrjene dividende za lansko poslovno leto. Povprečna dividenda donosnost osmih slovenskih blue chipov je bila 5,2-odstotna, lani v enakem času 7,7-odstotna. Poiskali smo, katere delnice so najbolj dividendo donosne. Katere družbe letos dividend ne bodo izplačale in zakaj? Ter kdaj interes družbe pretehta interese družbenikov in njihove zahteve po višjih dividendah?

 

 

Najbolj dividendno donosni s 7,8 odstotka sta delnici Luke Koper in NLB. Luka Koper je izplačala 2,5 evra bruto na delnico, kar je še enkrat toliko kot v lanskem letu, ko je izplačala 1,1 evra bruto na dividendo. Razlog za takšno povišanje je – na kratko - rekordno poslovanje. Na ravni skupine so ustvarili 313,5 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 37 odstotkov več kot lani in 74,2 milijona evrov čistega dobička, kar je za 113 odstotkov več kot lani. Dobro poslovanje se nadaljujejo tudi letos, je zatrdila uprava, ki jo je do maja vodil Boštjan Napast. Ta se je po letu in pol vodenja pristanišča predčasno poslovil z mesta predsednika uprave in se presedel na mesto predsednika uprave hrvaške družbe Energie naturalisa (ENNA). Prva dama pristanišča je zdaj posala sicer dosedanja članica uprave Nevenka Kržan. Delničarjem so izplačali 35 milijonov evrov dobička, 15,2 milijona evrov dobička bo ostalo nerazporejenega.

NLB bo tako kot lani tudi letos dividende izplačala v dveh tranšah; v prvi 55 milijonov evrov oziroma 2,75 evrov bruto dividendo na delnico, v drugi tranši - enkrat proti koncu leta - pa še enkrat toliko, je napovedal predsednik uprave Blaž Brodnjak. Skupaj torej 5,5 evrov bruto oziroma 100 milijonov evrov dividend. V družbi so še enkrat spomnili, da bodo do konca leta 2025 izplačali skupno 500 milijonov evrov dividend, vključno z izplačili v letu 2022. Čisti obrestni prihodki so bili lani  505 miljona evrov, kar je 24 odstotkov več kot lani oziroma 95,6 milijona evrov. Od tega je 25,7 miliojonov evrov prispevala N Banka. Neto dobiček bančne skupine je bil lani 446,9 milijona evrov, pri čemer je na poslovni rezultat pomembno vplival lanski nakup N Banke. Če to izločimo, se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov na 262,8 milijona evrov.

Več kot sedemodstotno dividendo prinaša tudi delnica Zavarovalnice Triglav (7,1 odstotka bruto). Vlagatelje bodo nagradili z dividendo v višini 2,5 evra bruto, kar je slabo tretjino manj, kot je bila izplačana lani. Takšno dividendo je zavarovalnica izplačevala tudi med leti 2014 in 2018. Za dividende je namenjenih nekaj več kot 50 odstotkov čistega dobička za preteklo leto. Skupina Triglav je v primerjavi z letom 2021 lani povečala obseg obračunanih bruto premij za devet odstotkov na 1,48 milijarde evrov, čisti dobiček se je zmanjšal za dva odstotka na 110,2 milijona evrov.

S 6,6-odstotno bruto donosnostjo sledi Pozavarovalnica Sava, ki je letos izplačala za sedem odstotkov višjo dividendo kot lani, in sicer 1,6 evra bruto na delnico. Zavarovalna skupina Sava je v primerjavi z letom 2021 lani povečala obseg obračunanih bruto premij za šest odstotkov na 774 milijonov evrov, pri čemer se je čisti dobiček zmanjšal za deset odstotkov na 68,2 milijona evrov. Za dividende je družba namenila 24,7 milijona evrov bilančnega dobička.  

Precej pestro je bilo dogajanje na skupščini naftnega trgovca Petrol. Uprava, ki jo vodi Nada Drobne Popović, je predlagala 0,7 evrov bruto dividendo, a je skoraj 55 odstotkov navzočih delničarjev glasovalo za višje izplačilo, in sicer 1,5 evra bruto. To pomeni, da je bila dividenda donosnost 6,2-odstotna. Delničarji so izplačali praktično celoten bilančni dobiček, in sicer 61,7 milijona evrov, nerazporejenega je ostalo le 180 tisočakov.

Za Petrol je bilo zahtevno leto. Povišana inflacija in visoke cene goriv ter energentov so bili povod za vladno regulacijo cen goriv, električne energije in zemeljskega plina na vseh trgih, kjer Petrol posluje. Primer: v Sloveniji je bilo lani sprejetih 37 regulativnih predpisov. To je precej vplivalo na lansko poslovanje in doseganje poslovnega načrta skupine Petrol. Negativno je vplivalo tudi poslovanje družbe Geoplin, kjer se je vlada poigravala tudi z idejo o nacionalizaciji. Skupni prihodki od prodaje so po nerevidiranih podatkih skupine dosegli sicer zgodovinsko rekordnih 9,5 milijarde evrov, kar je 91 odstotkov več kot v letu 2021. Navkljub temu je skupina, zaradi zgoraj opisanih in negotovih poslovnih okoliščin realizirala negativni čisti poslovni izid v višini 2,7 milijona evrov (v letu 2021 so imeli 124,5 milijona evrov čistega dobička).

Od kje Petrolu podlaga za izplačilo dividend? Iz preteklih let so imeli "zalogo" neizplačanega bilančnega dobička. Nerevidirani rezultati ne vključujejo povrnitve škode, ki je lani nastala zaradi regulacije cen goriv v Sloveniji (106,9 milijona evrov) in na Hrvaškem (55,9 milijona evrov), za kar je sprožen postopek pri državnem odvetništvu tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, so zapisali v Petrolu.

Najmanj dividendo donosna med slovenskimi blue chipi, ki so izplačale dividende, je delnica farmacevta Krke. Ta vlagateljem prinaša 5,6-odstotno dividendo. Izračun je narejen na podlagi predloga uprave, saj ima Krka ta teden skupščino, kjer bodo potrjevali predlog uprave. Uprava predlaga izplačilo 6,6 evra bruto dividende, kar je 17 odstotkov več kot lani. Skupina Krka je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za skoraj 10 odstotkov več kot lani. Čisti dobiček je znašal 363 milijonov evrov, kar je za skoraj 18 odstotkov več kot lani.  

Omenimo še, da se Krka dobesedno kopa v denarju, saj je znašalo stanje denarja in denarnih ustreznikov ob koncu prvega četrtletja letos 515,9 milijona evrov. Prav tako je imela družba na omenjeni datum v posesti za 143,3 milijona evrov državnih obveznic, večino izdanih s strani tujih držav. Temu bi lahko dodali še tržno vrednost lastnih delnic, ki jih Krka pridno kupuje in po zadnjih podatkih in tečaju delnic znaša 215,6 milijona evrov. Skupaj ima torej slovenski borzni velikan kar za 874,8 milijonov finančnega premoženja.

Telekom in Cinkarna Celja pritisnila na dividendo pavzo

Letos dva blue chipa ne bosta izplačala dividend – Telekom Slovenije in Cinkarna Celje. Razlog? Državna pomoč za blažitev visokih cen električne energije. "To je fiasko. Pri vseh teh dobičkih, bi lahko poplačali pomoč države in delničarjem izplačali dividende," je bil neuraden komentar od borznega poznavalca.

Telekom Slovenije je lani izplačal 4,5 evra bruto dividende, letos dividende ne bodo izplačali, zaradi prej omenjene pomoči države. Takšno izplačilo bi družbi povzročilo obvezo vračila 3,8 milijona evrov pomoči, kažejo ocene. Iz sklepa skupščine je razbrati, da bodo izplačilo bilančnega dobička iz leta 2022 odložili v leto 2024. Zanimivo je to, da so že zdaj napovedali dividendo v višini približno šestih evrov na delnico. Bilančni dobiček v višini 40,3 milijona evrov bo letos tako ostal nerazporejen. Skupina Telekom Slovenije je lani ustvarila 652,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot predlani ter 37,5 milijona evrov čistega dobička, kar je odstotek manj kot predlani.

Tudi Cinkarna Celje letos ne bo izplačala dividend, lani je izplačala 31,89 evra bruto. Na skupščini so zavrnili nasprotne predloge delničarjev za izplačilo dividend, saj je družba prejela državno pomoč. Izguba pomoči bi za družbo pomenila večjo premoženjsko škodo, so izpostavili na skupščini. To namreč ocenjujejo na okoli pet do sedem milijonov evrov. Zato sta uprava in nadzorni svet prepričana, da interes družbe v tem primeru pretehta interese družbenikov. Bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov bo tako ostal nerazporejen.

Družba je lani ustvarila 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za 18 odstotkov več kot lani, čisti dobiček je bil 43,4 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več. Letošnje leto kaže precej drugačno sliko, saj so prihodki v prvem četrtletju letos upadli za 24,6 odstotka na 50 milijonov, dobiček pa 75,5 odstotka na 3,8 milijona evrov. Glede na trenutno stanje v panogi proizvodnje pigmenta titanovega dioksida je vprašanje, kako uspešno bo družba poslovala do konca tega leta.

 

Kaj pravijo analitiki?

lastni arhiv

lastni arhiv

Tea Pevec, Intercapital: "Nižja dividendna donosnost slovenskih delnic je posledica določenih okoliščin. Pri Petrolu je šlo za tržno regulacijo maloprodajnih cen goriv, kar je enkratno vplivalo na rezultat družbe, zato je bila dividenda nižja. Vplivala je tudi nedobava ruskega plina, ki je posledica geopolitičnih dogodkov, na katere ni bilo mogoče vplivati. Družba je skozi celotno obdobje iskala druge dobavitelje in bo tudi sam v prihodnje dobavitelj s solidnimi maržami. Toda vlagatelji, ki iščejo priložnosti, niso ljubitelji panog, v katerih je državni poseg velik, zato je to eden od dejavnikov, ki trenutno vpliva na ceno te delnice. V prihodnjem letu bodo vlagatelji, če bodo razmere stabilne in se bo Petrol vrnil k rednemu izplačevanju dividend, to delnico zagotovo upoštevali.

V primeru Cinkarne Celje je bil dejavnik presenečenja neizplačila dividend pomemben, saj v prejšnjih poročilih ni bilo jasno, da takšna možnost sploh obstaja. Tudi letos pričakujemo nekoliko slabše rezultate zaradi pritiskov na prodajne cene izdelkov. Delnica Cinkarne velja kot visoko dividendno donosna, a ob možnosti vlaganja v manj tvegane instrumente s podobnimi donosi, kot so obveznice, in odsotnosti pomembnejše rasti cene delnice, se vlagatelji v tako delnico ne zgrinjajo."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar