Marca rekordno visoka neto vplačila v obvezniške sklade, zakaj?

Če je bilo januarja 2023 vplačil v vzajemne sklade v primerjavi s preteklimi januarji skromno malo, se je tempo varčevanja v februarju in marcu pospešil. Februarja so neto vplačila v slovenske vzajemne sklade znašala skoraj 26 milijonov evrov, marca pa že 27,6 milijona evrov, kar je največ v zadnjih 12 mesecih, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

V prvem četrtletju so neto vplačila tako dosegla 74,6 milijona evrov oziroma petino več kot v enakem obdobju lani. V lanskem prvem trimesečju so namreč neto vplačila znašala skoraj 60 milijonov evrov. To tudi pomeni, da je čista vrednost sredstev v vzajemnih skladih že skoraj na ravni s konca lanskega leta kljub upadom vrednosti na delniškem trgu v začetku tega leta. 

V lanskem letu je bilo v slovenske vzajemne sklade vplačanih za 207,78 milijona evrov neto vplačil, kar je več kot polovica manj kot v letu 2021, ko je bilo vplačil za 460 milijonov evrov. 

Konec marca je čista vrednost sredstev znašala 4.400 milijonov evrov, pri čemer je 68 odstotkov sredstev v delniških vzajemnih skladih, 23 odstotkov v mešanih, sedem odstotkov v obvezniških, dva odstotka v skladih denarnega trga, preostanek pa v drugih skladih.

Marca v ospredju obvezniški vzajemni skladi

Po dobrih dveh letih je marca prišlo do odliva sredstev iz delniških vzajemnih skladov, in sicer v višini osmih milijonov evrov. Za primerjavo so neto vplačila v delniške vzajemne sklade tako v januarju kot v februarju presegla 20 milijonov evrov. 

Tudi pri mešanih skladih so bila neto vplačila negativna, in sicer v višini 400 tisoč evrov. Februarja so bila neto vplačila pozitivna, dosegla so 3,6 milijona evrov. Januarja so bila ta komaj pozitivna, saj je razlika med prilivi in odlivi znašala 76 tisoč evrov. Prav tako so bila neto vplačila negativna tudi pri skladih denarnega trga, in sicer za 246 tisoč evrov. 

Na drugi strani pa so bila rekordna neto vplačila v obvezniške sklade, saj so ta marca znašala 36,2 milijona evrov. Januarja in februarja je bilo teh občutno manj, in sicer 387 tisoč oziroma sto tisoč evrov. Do sedaj so bila neto vplačila v obvezniške sklade najvišja februarja 2020, ko so znašala 16 milijonov evrov.

Iz NLB Skladov in Primorskih skladov so sporočili, da pri njih izstopajočih premikov niso zaznali, je pa v zadnjem letu dni opazen trend nekoliko povečanih prestopov iz delniških v obvezniški sklad. "Marca letos je kapitalske trge vznemirila novica o težavah v sektorju ameriških regionalnih bank, kar običajno pri vlagateljih sproži določene zavore in premik v razmišljanju v smeri previdnejše naložbene strukture," pojasnjuje Peter Mizerit, analitik iz Primorskih skladov.

Naslednji razlog je po njegovih besedah rast tekoče donosnosti (ang. running yield) zaradi dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bank. "Tudi rast obrestnih mer krepi pričakovanja o upočasnitvi gospodarske rasti oziroma ugibanja o morebitnem pojavu recesije. To prav tako vpliva na manjše zanimanje po delniških naložbah," meni Mizerit.

Razlog za porast sredstev v obvezniških skladih je morda tudi iskanje alternativ zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer, ki jih ponuja večina slovenskih bank. Te zaenkrat precej zaostajajo za povprečjem evrskega območja. "Pri nas pomembnega povečanja obrestnih mer na depozite še ni. Prepričan sem, da se bo to v prihodnje zgodilo," pravi viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar