Slovenci smo eden najbolj varčnih narodov v Evropski uniji. V povprečju privarčujemo skoraj petino razpoložljivega dohodka, s prihranki pa ravnamo konservativno. Ponudniki finančnih storitev si želijo, da bi Slovenci več vlagali in s tem plemenitili svoje prihranke. Napredek na tem področju bi lahko dosegli t. i. neobrokerji in razširjena ponudba izvedenih finančnih inštrumentov. Voditelji v finančni panogi izpostavljajo še, da je treba dvigniti finančno pismenost Slovencev.
Slovenci smo v letu 2021 v povprečju privarčevali 18,7 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je bilo 0,8 odstotne točke nad povprečjem v evrskem območju in dve odstotni točki nad povprečjem v Evropski uniji (EU). Podatki Banke Slovenije kažejo, da imamo skoraj polovico prihrankov v gotovini in bančnih vlogah, slabo tretjino v delnicah in drugem lastniškem kapitalu, 12,5 odstotka pa v obliki zavarovanj in pokojninskih shem. Povprečje v Evropski uniji je slaba tretjina za vsako od navedenih oblik.
"Slovenci so konservativni varčevalci. Varčujejo v gotovini in nepremičninah," je na nedavni okrogli mizi v organizaciji hrvaške investicijske banke InterCapital dejal Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB). Po njegovem mnenju bi morali bolj promovirati kapitalski trg in spodbuditi fizične osebe k investiranju. "S tem bi si podjetja zagotovila domači kapital, pri čemer bi denar ostal doma in ne odtekal v tujino."
Preberi še
Slovenci lahko že zdaj varčujejo v državnem dolgu, a takih je malo
Na finančnem ministrstvu se zavedajo, da je dostopnost do državnih obveznic za fizične osebe omejena.
26.01.2023
Platforma za trgovanje z delnicami Trade Republic se širi v Slovenijo
Trade Republic je največja varčevalna platforma v Evropi za trgovanje z delnicami, skladi ETF in drugimi vrednostnimi papirji.
21.10.2022
Brodnjak je okrcal tudi slovenske institucionalne vlagatelje, predvsem pokojninske sklade. Od slednjih je namreč pričakoval večji interes za korporativne obveznice NLB z obrestno mero šestih odstotkov, a pravega interesa ni bilo. "Zanimanja institucionalnih vlagateljev za obveznice NLB praktično ni, zato jih moramo prodajati v tujino. Osebno pa bi raje videl, da ta denar ostane v Sloveniji oziroma v regiji," je predsednik uprave NLB povedal zbranim v hotelu Union.
Da je treba zvišati finančno pismenost Slovencev – pa tudi širše v regiji – se je strinjal Ivan Kurtović, predsednik uprave InterCapitala. "Mi skušamo prispevati k dvigu finančne pismenosti državljanov s pomočjo blogov, webinarjev ... Veliko komuniciramo z namenom, da bi fizične osebe bolje razumele svet investiranja," je za Bloomberg Adria povedal Kurtović. "Nujno je, da se tudi ostale finančne institucije začnejo obnašati podobno."
Neobrokerji in širša ponudba naložbenih produktov korak do večjega vlaganja?
Dejstvo je, da se kapitalski trg v Sloveniji razširja, tudi po zaslugi direktiv EU. Slovenskim varčevalcem in fizičnim vlagateljem je na voljo vedno več finančnih inštrumentov, s prihodom t. i. neobrokerjev, kot je Trade Republic, pa vlaganje postaja tudi enostavnejše. Na finančnem ministrstvu se celo pripravlja strategija oziroma poseben varčevalni produkt, ki bi omogočal enostavnejši nakup državnih obveznic.
"Neobrokerji odpirajo prostor fizičnim vlagateljem za frakcijsko investiranje in promovirajo izdelke, kot so indeksni skladi ETF, zato jih vidimo kot dobrodošle partnerje na regijskem trgu," je za Bloomberg Adria povedal Kurtović.
Ravno InterCapital je pred enim letom vlagateljem na Ljubljanski borzi ponudil nov finančni produkt, in sicer kotirajoča indeksna sklada ETF, vezana na ljubljanski borzni indeks SBITOP in zagrebški borzni index CROBEX.
Večjega zanimanja vlagateljev za novi produkt InterCapitala sicer ni bilo. Na obeh borzah, kjer kotira – torej v Zagrebu in Ljubljani – so privabili deset milijonov evrov sredstev vlagateljev, 80 odstotkov na Hrvaškem. Pri južnih sosedih le 20 odstotkov vlagateljev predstavljajo fizične osebe, v Sloveniji pa 65 odstotkov.
"Vlaganje v ETF-sklade je enostavnejše, cenejše in davčno ugodnejše v primerjavi z vlaganjem v posamezne delnice," pojasnjuje Silvija Ravlić Varga, upravljavka sklada pri InterCapital. "Dividende namreč niso obdavčene, saj se ne izplačujejo, temveč reinvestirajo v sklad."
Strošek upravljavske storitve znaša 0,8 odstotka vrednosti naložbe. "Z rastjo sredstev sklada pa se ta provizija zniža, do 0,6 odstotka," pojasnjuje Ravlić Varga. Strošek vlagatelja je še provizija posrednika, saj je v ETF mogoče vložiti zgolj prek registriranega borznega posrednika.
Upravljavka sklada je dejala, da je baza vlagateljev stabilna, saj v njihov sklad investira manj dnevnih trgovalcev in več vlagateljev, ki investirajo dolgoročno. Povprečni fizični vlagatelj je moški, star 48 let, ki je v sklad vložil od 3.500 in pet tisoč evrov.
S pomočjo Pie Bedene.
.webp){kind=icon}
