Na evropskem obvezniškem trgu vlada velika nihajnost, saj vlagatelji tehtajo odločitev Evropske centralne banke (ECB) glede novih dvigov obrestnih mer. Medtem ko je zahtevana donosnost na referenčne nemške desetletne obveznice v četrtek do odločitve ECB upadala zaradi pričakovanj, da se bodo centralne banke bližale koncu cikla monetarnega zaostrovanja, je v petek prišlo do preobrata.
Zahtevana donosnost se je v petek dvignila na 2,2 odstotka, kar je izbrisalo več kot polovico upada prejšnjega dne. Ob tem so trgi še nekoliko – za pet bazičnih točk – povišali pričakovani vrh obrestnih mer ECB na 3,45 odstotka. Podobno kot nemška se giba tudi zahtevana donosnost na desetletno slovensko obveznico, ki je po petkovem zaključnem tečaju pri 3,24 odstotka, medtem ko je bila tik pred odločitvijo ECB že skoraj pri treh odstotkih.
CTDEM10Y:GOV
100,988 EUR
Vrednost ob začetku trgovanja
102,038
Vrednost ob zaključku trgovanja
102,029
dnevni razpon
0,00 - 0,00
razpon pri 52 tednih
99,78 - 103,04
Veselje vlagateljev je namreč ugasnilo ob novih skrbeh, da največje gospodarstvo na svetu potrebuje večjo dozo zaostrovanja denarne politike, pri čemer je bil ključen podatek o povišanju plač v Združenih državah Amerike (ZDA), ki je služil kot opomin, da centralne banke še zdaleč niso končale z dvigi. Po objavi ameriških podatkov so se namreč povišale tudi stave na večji obseg prihodnjih dvigov obrestnih mer v Evropi.
Oblikovalci politik evroobmočja so v četrtek zvišali obrestne mere za pol točke, na 2,5 odstotka, kar je najvišja raven od leta 2008, ob tem pa so nakazali, da bo marca potreben še en dvig za 50 bazičnih točk. Čeprav se je splošna inflacija upočasnila bolj, kot je bilo pričakovano, je jedrna inflacija prejšnji mesec ostala na najvišji vrednosti vseh časov.
Po slabem lanskem letu za obvezniške trge so vlagatelji bolj nagnjeni k temu, da bodo pozorni na kakršen koli znak premora v monetarnem zaostrovanju. Zahtevane donosnosti na obveznice evropskih držav tako ostajajo blizu najvišjih ravni v zadnjih letih.
Marčevski dvig ne bo zadnji za ECB?
Kljub temu je delo ECB težje, ker je svojo pot zaostrovanja začela mesece pozneje kot ameriški Federal Reserve in britanska Bank of England (BOE). Predsednik Feda Jerome Powell je prejšnji teden opogumil golobje razpoložene vlagatelje, ko je dejal, da se je proces dezinflacije začel, medtem ko je guverner BOE Andrew Bailey dejal, da se je inflacija spremenila.
Član sveta ECB Gediminas Simkus je v petek dejal, da načrtovano zvišanje obrestnih mer za polovico točke naslednji mesec morda ni zadnje, medtem ko je drugi član Peter Kazimir dejal, da boj proti inflaciji "še zdaleč ni dobljen".
Tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je po srečanju evropskih centralnih bankirjev izpostavil, da bodo z dvigi na podobni ravni v prihodnje nadaljevali. "V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB včeraj odločili za nadaljnje ukrepanje in že peto monetarno sejo zapored dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 0,5 odstotne točke," je po zaključku seje ECB povedal slovenski bankir.
"Presenečen sem, da centralne banke niso bile odločnejše, ko so zatrdile, da mora trg še nekoliko počakati na konec cikla. Čeprav menimo, da pravi inflacijski šok pojenja, nismo prepričani, ali je vojna proti inflaciji dobljena. Bitka morda, ne pa vojna," je za Bloomberg dejal Howard Cunningham, vodja portfelja obveznic pri Newton Investment.
.webp){kind=icon}
