Delnica slovenskega naftnega trgovca Petrol je v nov teden vstopila z dodatnim padcem za 4,3 odstotka, potem ko je od začetka avgusta izgubila že tretjino vrednosti. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je prek vikenda nakazal, da je možno povečanje državnega deleža v podjetju.
Zaradi pomena ključnih energetskih podjetij "mora imeti država zadosten vpliv v njih. V preteklosti smo na to premalo pazili," je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv dejal minister Kumer. Država ima v Petrolu približno tretjinski lastniški delež, delno neposredno (10,8 odstotka) in delno prek Slovenskega državnega holdinga (12,7 odstotka) oziroma Kapitalske družbe (8,7 odstotka).
Vlada pod vodstvom premiera Roberta Goloba je prejšnji teden napovedala nacionalizacijo katerega od slovenskih energetskih podjetij, kmalu zatem pa je največji trgovec s plinom Geoplin, ki je v 74-odstotni lasti Petrola, delničarje seznanil z možnostjo nacionalizacije oziroma povečanja državnega deleža v lastniški strukturi. Slednji trenutno znaša 25,01 odstotka.
"Slovenska vlada je prosila družbo Plinovodi, državnega operaterja prenosnega omrežja, da pripravi potencialni mehanizem, ki bi določil upravičenost do nadomestil za podjetja, ki bi zaradi začasne omejitve cen lahko utrpela znatno škodo. Z objavo novice o Geoplinu tako Petrol sporoča, da bodo trenutni ukrepi kljub morebitnemu vladnemu nadomestilu v veliki meri vplivali na poslovanje v tekočem finančnem letu," je dogajanje okrog Geoplina komentirala vodja raziskav Tea Pevec iz InterCapitala.
Toda delnica je v prostem padu že od začetka avgusta, ko je cena za delnico presegala 500 evrov. Danes je vrednost delnice 354 evrov.
Petrol je v prvi polovici leta prizadela državna regulacija maloprodajnih cen naftnih derivatov, s katero je vlada skušala zajeziti energetsko krizo ter astronomsko rast cen plina in elektrike. Zaradi vladnega ukrepa je Petrol v prvem polletju ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znašal 48,6 milijona evrov, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 64 odstotkov pod načrtom za to obdobje.
Zamrznitev maloprodajnih cen naftnih derivatov je povzročila izpad EBITDA v višini 108,9 milijona evrov v Sloveniji in v višini 14,5 milijona evrov na Hrvaškem, skupno torej 123,4 milijona evrov v prvem polletju.
Po uvedbi regulacije cen goriv v marcu je bonitetna agencija Standard & Poor's Petrolovo bonitetno oceno, ki je trenutno BBB– in tako še v investicijskem območju, postavila na seznam družb, ki so na opazovanju za morebitno znižanje bonitetne ocene. Bonitetna hiša je takrat ocenila, da se finančno tveganje družbe Petrol ni poslabšalo.
Bloomberg Adria
''Boniteta Petrola je BBB–, kar pomeni, da smo t. i. 'investment grade' podjetje. Bonitetna ocena je ključna za naše poslovanje. To nam omogoča, da pri svojem poslovanju ne dajemo bančnih garancij, da ne dajemo zavarovanj,'' je v intervjuju za Bloomberg Adria povedal prvi finančnik Petrola Matija Bitenc. ''Dobra bonitetna ocena za podjetje pomeni nižje stroške zadolževanja in lažji dostop do kreditnih linij, potrebnih za zagotavljanje nemotenega poslovanja. Za podjetje, kot je Petrol, je to zelo pomembno, saj letno nabavimo za več milijard evrov energentov. Za zagotavljanje uspešnega poslovanja družbe je ključno, da bonitetno oceno ohranimo,'' pravijo pri Petrolu.
Pripravljamo poglobljeno analizo dogajanja v Petrolu.
.webp){kind=icon}
