Borzni pregled: Wall Street in 'korejski virus' strahu pred balonom AI

Prevladujoči narativ minulega tedna je stopnjevanje dvomov o upravičenosti velikih naložb v tehnološki sektor, povezan z razvojem umetne inteligence. Padci delnic slednjih so po navedbah Bloomberga mehanizem sodobnih špekulacij, kajti pocenitve proizvajalcev čipov za AI naj bi spodbudila socializacija borznega trgovanja na drobno, kjer vse več vlagateljev posega po trgovanju s finančnim vzvodom. To dokazuje dejstvo, da so padci delnic proizvajalcev polprevodnikov po Aziji in ZDA močno prizadeli sklade ETF in spodkopali uvodni borzni uspeh podjetja SpaceX.

Na kriptotrgu je padec podjetja Strategy Michaela Saylorja pretresel vlagatelje, saj se je eden največjih kriptoigralcev v industriji z obsežno izpostavljenostjo bitcoinu znašel pod nepričakovanim pritiskom. Našteto krepi svareče glasove v finančni industriji, da orjaška vlaganja hiperskalerjev na področju AI vodijo v napihovanje klasičnega borznega balona. To pa ni več osamljeno mnenje insajderjev na Wall Streetu, ampak vse bolj razširjena ocena strokovnjakov in opazovalcev na drugih finančnih trgih, kot so kitajski hedge skladi. Konec minulega tedna sta z Daljnega vzhoda glede dogajanja v ZDA prišli dve takšni svarili.

Družba Wealspring Asset, katere ustanovitelj Yang Dong je na Kitajskem znan po tem, da je leta 2007 pravilno napovedal vrh trga, je v pismu vlagateljem, v katero je vpogledal Bloomberg News, zapisala, da so svetovne delnice, povezane z umetno inteligenco, postale "super balon" in da "točka zloma morda ni več daleč".

Družba Shanghai Banxia Investment Management Center pa je sporočila, da se je ''sprožilec za pok balona umetne inteligence že pojavil'', pri čemer je izpostavila pritisk na izjemno hitro rast prihodkov podjetja Anthropic.

Razpoloženje glede AI se je na borzah začelo krhati pri izvoru navdušenja – v Južni Koreji. Na udaru je bil namreč južnokorejski industrijski sektor čipov, ki je ameriški Nasdaq do konca tedna potegnil navzdol za okoli pet odstotkov. Črnogledosti vlagateljev ni popravil niti dober poslovni rezultat čiparja Micron, ki je zabeležil 41,46 milijarde dolarjev četrtletnih prihodkov, dobiček pa se je povzpel na 28,2 milijarde dolarjev. Dober rezultat je dan po tem navdušil vlagatelje, saj se je delnica podražila za 15 odstotkov.

Anthropicu zelena luč

Podjetje Anthropic je sicer v dolgotrajnem sporu z ameriško vlado naposled le doseglo preboj pri zagotavljanju ustreznih dovoljenj za razpečevanje in uporabo njenih modelov AI. ''Anthropic je sodeloval z ameriško vlado pri obravnavanju tveganj, povezanih z modeli,'' je zapisal minister za trgovino Howard Lutnick. ''Ta prizadevanja so prinesla pomemben napredek,'' je zapisal in dejal, da bi model lahko izdali ''določenim zaupanja vrednim partnerjem''.

Dovoljenje je omililo spor, ki je izbruhnil pred dvema tednoma, ko je Bela hiša podjetju nenadoma prepovedala, da tujim državljanom omogoči dostop do mythosa 5 in sorodnega modela fable 5 zaradi skrbi, povezanimi z nacionalno varnostjo.

Apple v podražitve računalnikov

Olje na ogenj dvomov je prilil celo Apple, ki je presenetil z informacijo, da bo podražil svoje mace in iPade, kar je spodbudilo zaskrbljenost, da bodo naraščajoče cene komponent omejile povpraševanje po napravah in sčasoma upočasnile rast pomnilniških čipov, ki je poganjala velik del trgovine z AI. Applova zvišanja cen so eden najjasnejših znakov doslej, da bi se lahko cenovna moč industrije okrepila na račun prihodnjega povpraševanja, kar je spodbudilo široko prevrednotenje delnic polprevodnikov, povezanih z umetno inteligenco. Delnice podjetja so padle za 6,1 odstotka, kar je njihov največji padec od aprila 2025. Med azijskimi dobavitelji Appla je tajvanski MediaTek padel za kar 10 odstotkov, medtem ko je Hon Hai Precision Industry padel za 3,7 odstotka.

Applu se je pri podražitvah elektronike pridružil tudi Microsoft, ki je v četrtek napovedal tretje zvišanje cen svojih igralnih konzol Xbox, s čimer se stroški vlaganja v razvoj kapacitet AI počasi prelivajo v višje cene potrošniške elektronike.

Azijske delnice so teden sklenile s padci na dvotedensko najnižjo vrednost, saj je po tehnološkem sektorju udarila novica, da bi OpenAI lahko odložil svojo prvo javno ponudbo delnic IPO. Južnokorejski borzni trg je ta teden prizadela druga prekinitev trgovanja, saj je indeks Kospi padel za kar 9 odstotkov, medtem ko je širši indeks azijskih delnic padel za približno 3.

Zlato je ta teden prvič po novembru zdrsnilo pod mejo 4.000 dolarjev za unčo, saj sta okrepljeni dolar in možnost višjih obrestnih mer ustavila triletni bikovski trend plemenite kovine.

Dogajanje na domači borzi

Na domačem borznem parketu sta se v petek dražili zlasti dve delnici prve kotacije, Petrola in Zavarovalnice Triglav. Energetska družba, ki je zadnje dni v središču pozornosti zaradi očitkov o trgovanju na podlagi notranjih informacij članov uprave, se je podražila za 1,74 odstotka na 58,4 evra za delnico.

Zadnji dan v tednu se je trgovanje na Ljubljanski borzi končalo z znižanjem cen večine delnic v prvi kotaciji. Največ vrednosti je izgubila Cinkarna Celje, ki je padla za 6,56 odstotka in je trgovanje zaključila pri tečaju 29,9 evra za delnico.

Daleč največ prometa so trgovci ustvarili z delnico Krke – 1,4 milijona evrov. Pri tem je cena padla za 1,91 odstotka na 257 evrov za delnico.