Štiri leta vojne v Ukrajini: kdo je pridobil, kdo izgubil in kje so trgi danes

Minila so natanko štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, finančni trgi po svetu pa danes delujejo skoraj neprepoznavno v primerjavi s prvimi meseci leta 2022. Na te spremembe so sicer vplivali tudi konflikt na Bližnjem vzhodu, aktualna politika Donalda Trumpa ter politično-gospodarski pretresi v srcu Evrope, vendar se zdi, da je rusko-ukrajinska vojna odprla Pandorino skrinjico.

Začetni šok ob izbruhu vojne – nenadna korekcija delnic, drastična podražitev energentov in industrijskih kovin ter skok inflacije po vsem svetu – je zelo hitro prerasel v novo fazo prerazporejanja kapitala.

Faza šoka je pomenila umik iz tveganih naložb in preusmeritev v varnejša zatočišča, kot so dolar, obveznice in zlato. Vendar so se globalni finančni trgi kmalu nehali odzivati samo defenzivno in začeli aktivno spreminjati prioritete. Kapital se je najprej prelil iz tradicionalnih cikličnih sektorjev v energetiko, spodbujen z naglim skokom cen nafte in plina. Ko so evropske države začele trajno povečevati vojaške proračune in modernizirati oborožitev, se je kapital začel seliti tudi v obrambni sektor.

Dober primer tega je proizvajalec oklepnih vozil in streliva CSG NV, katerega rekordna prva javna ponudba delnic (IPO) je neposreden rezultat teh sprememb v industriji.

Konec leta 2022 je sledil nov preobrat: lansiranje ChatGPT je sprožilo močan investicijski val na področju umetne inteligence (AI), zato se je tok kapitala usmeril predvsem v ameriško tehnologijo in podjetja, povezana z AI-infrastrukturo.

V poznejši fazi, z naraščanjem geopolitičnih napetosti, je del vlagateljev znova poiskal zavetje v zlatu, ki je v zadnjih letih postalo eno izmed glavnih varnih zatočišč. Ta val je pokazal svojo moč: zlato je še vedno na vrhuncu, skupaj z drugimi kovinami.

 

Tako so vlagatelji v prvih tednih vojne rešitev iskali v tipičnih varnih zatočiščih, februarja 2026 pa je pozornost usmerjena predvsem v umetno inteligenco, militarizacijo in redefiniranje energetskih trendov. Gibanje svetovnih indeksov, sektorjev in surovin od začetka vojne kaže, da je trg začetni udarec amortiziral precej hitreje, kot so pričakovali v prvih mesecih leta 2022. Že v letu 2023 je postalo jasno, kdo iz tega zapleta izhaja kot zmagovalec in kdo izgublja tekmo.

Ameriška tehnologija, oblikovana z vrsto vlaganj v umetno inteligenco, ter evropska obrambna industrija, spodbujena z naglim povečanjem vojaških proračunov, sta se izkazali kot najočitnejši zmagovalki.

Po drugi strani so se energenti in industrijske kovine, ki so se takoj po izbruhu vojne močno podražili, pozneje umaknili z rekordnih ravni, skladno s prilagajanjem trga in stabilizacijo oskrbe.

 

Globalni indeksi: hitro okrevanje in ameriška dominacija

Začetni padec svetovnih indeksov je bil oster, vendar kratkotrajen. Trgi so se razmeroma hitro stabilizirali in obrnili navzgor, tako da so danes vodilne borze občutno nad ravnmi iz leta 2022.

Čeprav se je v zadnjih šestih mesecih ustvaril vtis, da ameriški trg zaostaja – deloma zaradi močne rasti evropskih obrambnih in industrijskih delnic ter okrevanja nekaterih azijskih borz, kot je japonska – so kumulativno gledano od začetka vojne prav Združene države dosegle največji donos. Po večletnem valu rasti tehnoloških velikanov je ameriški trg prešel v fazo konsolidacije, medtem ko sta Evropa in Japonska šele nedavno ujeli zagon.

Pomembno pa je upoštevati tudi valutni učinek. Ameriški dolar je v zadnjem letu oslabel, v veliki meri pod vplivom politike Donalda Trumpa. Za vlagatelje zunaj ZDA to pomeni, da je bil dejanski donos ameriških delnic, izražen v lokalni valuti, nekoliko manjši, kot nakazuje nominalna rast indeksov.

Sektorji: tehnologija v ZDA, obramba v Evropi

Prepričljiv zmagovalec v ZDA v zadnjih štirih letih je tehnološki sektor. Po šibkejšem začetku leta 2022 so delnice močno pospešile ob koncu istega leta, ko se je začel investicijski val v umetno inteligenco.

Podjetja, povezana z umetno inteligenco, čipi, oblačno infrastrukturo in podatkovnimi centri, so postala ključni nosilci rasti, Nvidia pa je leta 2025 stopila v ospredje kot najvrednejše podjetje na svetu.

Res pa ni navdušila vlagateljev s svojo najnovejšo napovedjo prodaje, kar nakazuje, da bodo skrbi glede pregrete AI-ekonomije še vedno spremljale tako Nvidio kot tudi njene tekmece.

Jensen Huang, izvršni direktor Nvidie, je med klicem z vlagatelji poskušal pomiriti zaskrbljene. Foto: Bloomberg

Skupno gledano, so se kapitalski izdatki tehnoloških velikanov drastično povečali, trg pa je ta val nagradil z močno rastjo vrednotenj. Tehnologija je tako postala glavni motor donosov ameriškega trga od začetka vojne do danes.

V Evropi pa je slika drugačna. Najboljši rezultat je dosegel obrambni sektor, ki je od začetka vojne zrasel za več kot 250 odstotkov. Nenaden zasuk evropskih vlad k povečanju vojaških proračunov, modernizaciji opreme in krepitvi domače vojaške industrije je ustvaril večletni investicijski cikel. Kar je bilo nekoč obrobni sektor, je postalo strateški steber evropske industrijske politike.

Kljub temu pa na stari celini odnosi niso idealni – tako med državami kot tudi znotraj najmočnejših gospodarstev, kot sta Nemčija in Francija. Dodatno negotovost prinašajo tudi odnosi z ZDA.

Industrija in elektrifikacija

Poleg obrambnega sektorja je močno rast zabeležil industrijski sektor. Trend elektrifikacije, vlaganja v energetski prehod ter povečana poraba za infrastrukturo – vključno z vojaško in logistično – so spodbudili rast podjetij, kot sta Siemens in Schneider Electric, ki sta imela koristi od naložb v energetske sisteme in avtomatizacijo.

Na področju transportne in železniške opreme sta v ospredju Alstom in Siemens Energy, medtem ko sta v ZDA koristi infrastrukturnega in industrijskega cikla med prvimi občutila Caterpillar in General Electric.

Surovine: od energetskega šoka do stabilizacije

Začetek vojne je povzročil močan skok cen energentov in industrijskih kovin. Prekinitev ali omejitev dobav iz Rusije – enega ključnih svetovnih dobaviteljev – je privedla do nagle rasti cen nafte, plina, niklja, aluminija in drugih surovin.

Vendar je bil ta šok razmeroma kratkotrajen. Ko so trgi našli alternativne vire oskrbe, povpraševanje pa se je zaradi restriktivne denarne politike upočasnilo, so se cene postopoma začele stabilizirati in nato padati. Danes so številne surovine občutno pod vrhovi, doseženimi leta 2022.

Plemenite kovine: zamujen, a močan vzpon

V nasprotju z energenti in industrijskimi kovinami, ki so močno reagirali takoj po izbruhu vojne, so plemenite kovine pravi zagon dobile šele od leta 2024. Zlato in zlasti srebro sta vstopila v novo fazo rasti v trenutku, ko se trg ni več ukvarjal le s posledicami konflikta v Ukrajini, temveč s širšim valom geopolitične negotovosti.

Z naraščanjem strahov pred "razpadanjem" svetovne trgovine in morebitnimi novimi carinskimi ovirami so vlagatelji vse pogosteje iskali zaščito v tradicionalnih varnih zatočiščih. Zlato je pri tem dobilo dodatno podporo zaradi povečanih nakupov centralnih bank, ki so v razmerah globokih geopolitičnih razdelitev pospešile diverzifikacijo deviznih rezerv.

V nasprotju z energetskim šokom iz leta 2022 rast plemenitih kovin ni bila impulzivna niti kratkotrajna, zato je zlato postalo nekakšen indikator nove svetovne realnosti, v kateri je politično tveganje stalnica, čeprav je treba upoštevati, da mu v zadnjih dneh ne gre ravno najbolje.

Štiri leta pozneje: trgi so mirni, a tveganje preži v ozadju

Čeprav je bilo leto 2022 leto šoka, so naslednja leta pokazala sposobnost trgov, da se prilagodijo. Kapital se je prelil iz energentov v tehnologijo, iz defenzivnih sektorjev v strateške industrije, investicijsko razmišljanje pa se je preusmerilo od inflacije in energentov k umetni inteligenci in varnosti.

Vendar vojna v Ukrajini ni ostala "dogodek sama zase". Trgi so danes stabilnejši kot pred štirimi leti, a hkrati trajno občutljivi za politične odločitve. To je morda najpomembnejša sprememba: geopolitično tveganje je postalo uveljavljen dejavnik, ki ga morajo vlagatelji upoštevati v svojih trenutnih in prihodnjih strategijah.