Kitajski izvoz na letni ravni upada od maja dalje, grozi še deflacija

Kitajski izvoz je septembra na letni ravni upadel za 6,2 odstotka, kar pa je bolje od napovedi ekonomistov, ki so napovedali 7,6-odstotni upad. Prav tako se je zmanjšal uvoz, in sicer na letni ravni za 6,2 odstotka, gledano v ameriških dolarjih. Ekonomisti so napovedali šestodstotni medletni upad. Ob upadanju izvoza kitajskemu gospodarskemu motorju grozi še deflacija, saj je bil indeks cen življenjskih potrebščin za september na letni ravni nespremenjen, poroča Bloomberg.

Kitajski izvoz je medletno upadel vsak mesec od maja dalje. Zadnja medletna rast uvoza pa je bila septembra lani. Blagovna menjava je glede na lani upadla zaradi šibkega svetovnega povpraševanja po kitajskem blagu in umirjenega domačega povpraševanja.

ZDA so največji trgovinski partner Kitajske, v prvih treh četrtletjih leta je kitajski izvoz v ZDA upadel za 16,4 odstotka, medtem ko se je uvoz v tem času zmanjšal za šest odstotkov. Rusija je bila edina večja država v poročilu kitajske carinske agencije, pri kateri sta medletno rasla izvoz in uvoz v prvih treh četrtletjih leta. 

Glede na kategorijo izdelkov je na prvem mestu ostal izvoz avtomobilov, saj se je v prvih treh četrtletjih leta povečal za 64,4 odstotka v primerjavi z letom prej. 

Na robu deflacije

Potrošniške cene na Kitajskem so septembra ostale nespremenjene glede na enako obdobje lani, je v petek poročal nacionalni statistični urad, to pa je tudi manj od napovedi ekonomistov, ki so napovedali 0,2-odstotno zvišanje cen. Inflacija se je avgusta povečala za 0,1 odstotka, kar je bila prva medletna rast v treh mesecih.

Novi podatki zbujajo strahove, da je drugo največje svetovno gospodarstvo na meji deflacije. Prav tako je dolžniška kriza v dveh največjih kitajskih nepremičninskih razvijalcih še omajala zaupanje potrošnikov.

Jedrna inflacija (brez cen energije in hrane) se je septembra glede na leto prej povzpela za 0,8 odstotka, kar je na enaki ravni kot avgusta. "Septembrski podatki o inflaciji so bili pod napovedmi, kar kaže na dolgo pot kitajske centralne banke PBOC proti deflaciji," je za Bloomberg dejal Zhaopeng Xing, višji strateg za Kitajsko pri Australia & New Zealand Banking Group. 

Ob tem so upadle tudi cene pri proizvajalcih, in sicer za 2,5 odstotka, kar je več od pričakovanega 2,4-odstotnega znižanja, obenem pa manj od avgustovskega triodstotnega upada. Upad vhodnih cen je bil tudi najmanjši v zadnjih sedmih mesecih. 

Ustanovitev posebnega sklada?

Kitajska naj bi razmišljala o ustanovitvi posebnega sklada, ki bi ga podpirala država, da bi okrepila zaupanje v delniški trg. Skupaj naj bi bil vreden 9,5 bilijona dolarjev, pravijo neimenovani viri, ki jih povzema Bloomberg. Po posvetovanjih z udeleženci na trgu so finančni regulatorji, tudi kitajska komisija za regulacijo vrednostnih papirjev, predložili predhodni načrt vodstvu države.

Medtem ko podrobnosti še niso jasne, pa je nožno, da bo predlog zavrnjen. "Trenutno je težava za delniške trge pomanjkanje zaupanja vlagateljev glede možnosti rasti gospodarstva in posredovanje stabilizacijskega sklada tega ne bo zares rešilo," je za Bloomberg dejal Shen Meng, direktor investicijske banke Chanson s sedežem v Pekingu. 

Razprave sovpadajo s potezo kitajskega državnega premoženjskega sklada, ki je ta teden kupil delnice v vrednosti 65 milijonov dolarjev v največjih državnih bankah. Gre sicer za simbolični znesek, ki vseeno poudarja zaskrbljenost vodilnih. Kitajski ekonomisti vse pogosteje pozivajo vlado, naj posreduje pri ustanovitvi sklada za prvi nakup delnic po zlomu trga leta 2015.

Kitajska pa naj bi prav tako razmišljala o povečanju proračunskega primanjkljaja za leto 2023 za nov krog spodbud, da bi gospodarstvu pomagala doseči uradni cilj rasti, smo poročali.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar