Obstajajo trije močni argumenti, zakaj se želja šefa ameriške centralne banke Federal Reserve Jeroma Powella, da bi se Združene države Amerike (ZDA) kljub vratolomno hitremu dvigu obresti uspelo izogniti recesiji, ne bo uresničila.
Predsednik Feda je prejšnji teden povedal, da bi lahko bilo "tokrat res drugače" in so bo gospodarstvo ZDA izognilo recesiji kljub hitrim in visokim dvigom obresti, ki jim je v zadnjih desetletjih še vedno sledilo obdobje gospodarskega nazadovanja.
Pri Bloombergu so navedli tri močne argumente, zakaj bo gospodarstvo v drugi polovici letošnjega leta vseeno najverjetneje zašlo v recesijo: bančni sektor, politika in vreme.
Preberi še
Jedrna inflacija v ZDA marca zrasla
Jedrna inflacija v ZDA je marca zrasla, splošna inflacija pa se umirja.
12.04.2023
Borzni trgi nespremenjeni, vlagatelji čakajo na objavo inflacije v ZDA
Wells Fargo napoveduje desetodstotno korekcijo ameriškega delniškega trga.
12.04.2023
Trg dela v ZDA pošilja mešane signale Fedu
Delodajalci v marcu dodali 236 tisoč novih delovnih mest.
07.04.2023
Brez prevzema bi Credit Suisse grozil takojšen stečaj
Če ne bi prišlo do prevzema, ki ga je podprla vlada, bi prišlo do krize, meni podpredsednik švicarske centralne banke Martin Schlegel.
04.04.2023
Powell napovedal še en dvig obrestnih mer, verjetno za četrtino točke
Obrestne mere Feda so se z ničle v enem letu povzpele na razpon od 4,75 do pet odstotkov.
30.03.2023
Visoka zaposlenost, visoke plače
Prvi mož Feda je kot razlog za optimizem navedel trg dela, ki je kljub ukrepom Feda za ohladitev gospodarstva še vedno zelo "tesen", brezposelnost pa zelo nizka. Vendar so prav zelo nizka brezposelnost, pomanjkanje kadrov in posledično pritisk na dvige plač eden od razlogov, da bo moral Fed obresti pustiti na visokih ravneh dlje, kot bi bilo sicer potrebno, ugotavljajo pri Bloombergu.
Grozeči kreditni krč bo zaradi skupnega vpliva zaostrovanja Feda in propadov bank verjetno še posebej močno prizadel mala podjetja in trg poslovnih nepremičnin.
Pri Bloombergu opozarjajo tudi strankarski politični spopad v Washingtonu, zaradi katerega obstaja tveganje za nezvišanje zgornje meja dolga ZDA. Če ameriška vlada ne bo izpolnila svojih obveznosti, bo to za gospodarstvo in trge pomenilo udarec, ki bi lahko konkuriral zlomu iz leta 2008.
Zgodovina govori proti Powellovi tezi
Posledice prihajajočega podnebnega fenomena El Niño, ki grozi z ekstremnimi razmerami po vsem svetu, pa bi lahko povzročile motnje v oskrbi z blagom, zvišale cene in Fed še naprej usmerjale v boj proti inflaciji.
"Mislim, da v približno petih desetletjih, odkar za makroekonomsko politiko večinoma skrbi Federal Reserve, ni dobrega primera 'mehkega pristanka', in ne vem, zakaj bi bilo zdaj drugače," je za Bloomberg povedal James Galbraith, profesor ekonomije na Univerzi v Teksasu, ki je leta 1978 sodeloval pri pripravi zakonodaje, s katero je Fed določil cilj polne zaposlenosti.
.webp){kind=icon}
