text size
ZDA naj bi prevzele večinski nadzor nad ogromnim delom venezuelskega naftnega bogastva. Po navedbah uradnikov bi s tem nastala druga največja zasebna naftna družba na svetu glede na obseg zalog, ZDA pa bi si zagotovile oskrbo z nafto za prihodnja desetletja.
Predsednik Donald Trump je dogovor v petek zvečer razkril v objavi na omrežju Truth Social. Gre za njegovo najnovejšo potezo za utrditev ameriške prevlade na zahodni polobli in odgovor na večletno krepitev kitajskega vpliva, kar je del njegovega obujanja Monroejeve doktrine iz 19. stoletja.
Trump je dejal, da so ZDA v sodelovanju z začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez in zasebnimi podjetji pridobile večinski nadzor nad več kot 65 milijardami sodov dokazanih venezuelskih naftnih zalog. Ameriški uradnik je povedal, da bodo ZDA nadzorovale 55 odstotkov dejanske proizvodnje skupnega podjetja, nafto pa bodo dobivale po stroškovni ceni.
Načrt pomeni neprimerljiv poseg v gospodarstvo južnoameriške države, ki jo je Trump nekoč označil za 51. ameriško zvezno državo. Poteza spominja na britanski nadzor nad iranskimi naftnimi polji ter razdelitev iraškega premoženja med ZDA in evropske države pred stoletjem.
Gre za vrhunec kampanje, v okviru katere so ZDA januarja zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zasegle venezuelske naftne tankerje in napadle več plovil, ki naj bi iz Venezuele prevažala mamila, pri čemer je bilo ubitih več kot 200 ljudi.
Poteza je tudi povsem nepreizkušena ter bi lahko bila izpostavljena pravnim izzivom in političnim spremembam v Washingtonu. Ni jasno, ali bi prihodnji ameriški predsednik Trumpov dogovor v celoti podprl in kako bi ta prestal morebitne prihodnje politične pretrese v Venezueli.
"Po poročilih sodeč bo prizadevanje Trumpove administracije za pridobitev deleža v venezuelskih naftnih zalogah verjetno škodovalo dolgoročnim naložbam v panogo, predvsem zaradi političnega tveganja, ki ga prinaša," je v zapisu ocenil Chris Kennedy, vodja področja ekonomske državotvornosti pri Bloomberg Economics.
"Le malo podjetij bo verjetno pripravljenih izvesti večje naložbe v povsem nove projekte, saj obstaja tveganje, da bo ameriška administracija po Trumpu ta prizadevanja opustila ali da nova, demokratično izvoljena venezuelska vlada takšnega dogovora ne bo spoštovala," je dejal.
Objava je na družbenih omrežjih nemudoma sprožila val kritik. Nekateri Venezuelci so Rodríguez obtožili, da "razdaja" državno nafto, drugi pa so opozorili, da dogovor ne omenja niti demokratičnega prehoda niti časovnice volitev. Kritike bi lahko še povečale politična tveganja za Rodríguez, katere priljubljenost se je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že zmanjševala.
Chevron, edino ameriško podjetje, ki trenutno črpa nafto v Venezueli, zadeve ni želel komentirati. Komentar je zavrnil tudi ExxonMobil.
Bloomberg
"Predvsem je potreben verodostojen načrt za dosego trajne politične stabilnosti, ki bi velike naftne družbe prepričal v naložbe v vrednosti več deset milijard dolarjev, zlasti v gradnjo dragih obratov za oplemenitenje izjemno težke venezuelske nafte," je dejal Clay Seigle, višji zunanji raziskovalec pri Centru za strateške in mednarodne študije.
Po navedbah uradnika bi skupno podjetje dobilo stoletne koncesije za naftna polja s skupno približno 65 milijardami sodov dokazanih zalog. Nova družba bi tako postala druga največja korporativna imetnica dokazanih zalog na svetu, takoj za Saudi Aramco, je dodal.
Bloomberg News je že v petek poročal, da si ZDA prizadevajo pridobiti velik delež venezuelskih naftnih zalog prek morebitnega partnerstva med ministrstvom za obrambo in Alejandrom Betancourtom, kontroverznim vlagateljem v energetiko, ki je postal ključni posrednik med državama.
Proizvodnja novega skupnega podjetja bo po navedbah ameriškega uradnika ZDA zagotavljala nafto po stroškovni ceni, prispevala k polnjenju ameriških strateških naftnih rezerv in pomagala zadovoljevati potrebe ameriške vojske.
Rodríguez je dogovor potrdila v izjavi na Telegramu. Označila ga je za »zgodovinskega« in dejala, da bodo naftni projekti ustvarili 209 milijard dolarjev davčnih prihodkov. Po njenih besedah sporazum zajema 17 strateških polj s 65 milijardami sodov dokazanih zalog, ni pa navedla, kolikšen delež bo pripadel posamezni državi.
"To je popolnoma brez primere," je dejal Alejandro Velasco, izredni profesor na Univerzi New York. Venezuela "tvega, da bo postala igrišče ameriškega kapitalizma", je dodal.
Objava prihaja v času svetovne tekme za zagotovitev oskrbe z nafto, ki jo je prekinila vojna v Iranu, ter ko se Trump pred novembrskimi vmesnimi volitvami spoprijema z zaskrbljenostjo volivcev zaradi cen bencina in inflacije.
Čeprav se je venezuelska proizvodnja surove nafte letos povečala, je država julija po Bloombergovi raziskavi načrpala le 1,16 milijona sodov na dan. To je manj kot polovica količine izpred desetletja ter odraža pretekli odhod številnih zahodnih energetskih družb in večletno pomanjkanje naložb ter korupcijo, zaradi katerih je naftni sektor države povsem opustošen.
Trumpova poteza je skladna z njegovo tako imenovano Donroejevo doktrino, katere cilj je razširiti ameriški vpliv po vsej zahodni polobli. Odkar so ameriške sile strmoglavile Madura in je oblast prevzela Rodríguez, poskuša Trump okrepiti vpliv na državo ter njena obsežna nahajališča rudnin in nafte.
Pogosto se je hvalil, da velik del venezuelske surove nafte – in prihodkov od nje – zdaj priteka v ZDA. Načrt se ujema tudi s Trumpovimi potezami v drugem mandatu, s katerimi neposredno posega v poslovne projekte in zvezni vladi zagotavlja lastniške deleže v podjetjih, katerih cilj je okrepiti ameriške dobavne verige polprevodnikov, kritičnih mineralov in baterij.
— Pri pripravi so sodelovali Joe Carroll, Valentine Hilaire, Kevin Crowley, Joe Ryan in Patricia Laya.
.webp){kind=icon}
