Kanada zavrnila dogovor z ZDA. Zdaj sledi gospodarski račun

Kanadčani so od svojega premierja pričakovali odločenost in zavrnitev slabega trgovinskega dogovora z ZDA. Toda propad pogajanj in nova zaostritev trgovinske vojne bosta imela za Kanado precejšnjo ceno.

ZDA so v soboto uvedle 50-odstotne carine na uvoz več sto kanadskih izdelkov, med njimi pohištva, plastike, vezanega lesa in električne opreme. Tako visoke dajatve bi lahko nekaterim kanadskim podjetjem praktično zaprle vrata do največjega svetovnega trga.

Trevor Tombe, profesor ekonomije na Univerzi v Calgaryju, ocenjuje, da bi lahko Kanada, če bodo nove carine ostale v veljavi, izgubila okoli 90.000 delovnih mest oziroma približno 0,4 odstotka delovne sile. Prvi odzivi so vidni tudi na trgih: kanadski dolar je ob začetku azijskega trgovanja v ponedeljek močno oslabel proti ameriškemu dolarju.

Številni manjši kanadski proizvajalci so bili v prvih krogih ameriških carin še zaščiteni. ZDA so namreč iz prvotnih tako imenovanih carin IEEPA izvzele blago, ki je izpolnjevalo pogoje trgovinskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA), ki ga je Trump podpisal v svojem prvem mandatu.

Nova 50-odstotna carina, ki jo je Trump uvedel na podlagi doslej neuporabljenih določb ameriškega zakona o carinah iz leta 1930, pa tega trgovinskega sporazuma ne upošteva. Posledice spora bo Kanada zato verjetno občutila prej kot ZDA.

Delavec v tovarni v Britanski Kolumbiji sestavlja kuhinjske elemente in notranjo opremo.

Vlada Marka Carneyja je podjetjem, ki so se znašla v navzkrižju ameriških carin, obljubila finančno pomoč. A ta bo verjetno zahtevnejša kot prejšnji ukrepi za panoge, kot je jeklarska industrija, ki se z ameriškimi carinami spopada že več kot leto dni.

"Nove carine so zelo razpršene in prizadenejo predvsem mala in številna srednje velika podjetja po vsej državi, ki so vključena v povsem različne dobavne verige," je dejal Matthew Holmes, vodja javnopolitičnih vprašanj pri Kanadski gospodarski zbornici. "Zvezna vlada bo zato zelo težko pripravila enoten paket pomoči zanje."

Premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada od 8. septembra uvedla povračilne carine na 20 milijard dolarjev ameriškega blaga, med drugim jekla, mlečnih izdelkov, gospodinjskih aparatov in elektronike. Pri tem ni skrival, da bo trgovinska vojna prizadela kanadsko gospodarstvo, vendar je poudaril, da je Kanada ni začela.

Mark Carney, kanadski premier.

"V vojni ste, ko vas napadejo. In nas so napadli," je Carney dejal na 50-minutni novinarski konferenci v Ottawi, manj kot 12 ur po tem, ko so bila pogajanja uradno prekinjena.

Po spletni anketi inštituta Angus Reid, izvedeni po propadu pogajanj, tri četrtine Kanadčanov podpirajo Carneyjevo odločitev, da odstopi od pogovorov. Toda trgovinski spor vzbuja tudi precejšnje skrbi. Kar 38 odstotkov zaposlenih se boji, da bi lahko ogrozil njihova delovna mesta, 89 odstotkov Kanadčanov pa pričakuje, da bo zaradi njega življenje postalo dražje.

Propad pogajanj kaže na trajen preobrat v ameriški trgovinski politiki, je v pogovoru za Bloomberg Television dejala nekdanja kanadska ministrica za trgovino Mary Ng.

"ZDA očitno ne cenijo več povezanosti naših trgov, ki smo jo gradili desetletja," je dejala. Ob tem je spomnila, da je Kanada največji izvozni trg za najmanj 25 ameriških zveznih držav, med tri največje izvozne trge pa se uvršča v več kot 40 državah.

Takšno odločno razpoloženje v Kanadi vztraja, čeprav so deli gospodarstva, predvsem avtomobilske tovarne in jeklarne v Ontariu, zaradi sektorskih carin, ki jih je Trump uvedel lani, že utrpeli precejšnjo škodo, tudi v obliki odpuščanj.

"Kanadčani so pokazali, da so se pripravljeni postaviti zase in ne želijo popustiti temu, kar dojemajo kot ustrahovanje. Zato bo verjetno najprej nekoliko bolelo, preden se bodo stvari izboljšale," je dejal Holmes.

Vlada Marka Carneyja po navedbah virov, ki so seznanjeni z dogajanjem, ne vidi veliko možnosti, da bi se pogajanja z ZDA nadaljevala pred novembrskimi vmesnimi volitvami.

Carneyjeva vlada pripravlja ukrepe za pomoč podjetjem, ki jih bodo prizadele ameriške carine, da bi po potrebi lažje prebrodila preostanek Trumpovega mandata, so dodali viri. Zaradi občutljivosti pogovorov so želeli ostati anonimni.

Razmere se sicer še naprej spreminjajo in ZDA možnosti za ponovni začetek pogajanj niso povsem izključile, so opozorili nekateri viri.

Carney je dejal, da je bil sporazum USMCA v drugem Trumpovem mandatu "kršen iz dneva v dan", pri čemer so ameriške zaveze včasih "zapisane s svinčnikom".

"Ne moremo sprejeti tega, kar so nam ponudili, in ne bomo dali tega, kar zahtevajo," je dejal 61-letni premier.

Nove carine bodo še posebej prizadele province Britanska Kolumbija, Ontario in Quebec. Randall Bartlett, namestnik glavnega ekonomista pri Desjardinsu, opozarja na "precejšnje" posledice. Zaradi njih bi se lahko gospodarska rast Kanade letos upočasnila za dodatnih 0,2 odstotne točke, prihodnje leto pa za 0,3 odstotne točke.

"Na žalost je do tega prišlo prav v trenutku, ko je kazalo, da se gospodarska rast krepi," je v poročilu za vlagatelje zapisal Robert Kavcic, ekonomist Bank of Montreal.

Politični pritisk

Zaostritev trgovinskega spora je še vedno mogoče preprečiti. Kanadske povračilne carine bodo začele veljati šele 8. septembra, kar pušča še kratko obdobje za morebitno nadaljevanje pogajanj.

V igri je veliko. Kanada je lani v ZDA izvozila za 454 milijard dolarjev blaga in storitev, kar predstavlja velik delež njenega celotnega izvoza, iz ZDA pa je uvozila za 426 milijard dolarjev, kažejo podatki ameriškega ministrstva za trgovino. Carneyjeva vlada si želi hitro povečati trgovino z drugimi trgi, vendar bo za to potreben čas.

Chevrolet Silveradi 1500 in GMC Sierre 1500 na tekočem traku v tovarni General Motors v Fort Waynu v Indiani. Kanada je največji izvozni trg za ameriške avtomobilske proizvajalce.

"Potrebovali bomo celoten sveženj ukrepov, verjetno podoben tistemu, ki smo ga uvedli med pandemijo covida, da bi pomagali zaposlenim in panogam, od katerih so odvisni," je dejala Lana Payne, predsednica sindikata Unifor, ki zastopa delavce v avtomobilski in drugih panogah.

Zaostrovanje trgovinskega spora dodatno otežuje delo kanadski centralni banki. Ameriške carine zmanjšujejo prodajo in zavirajo gospodarsko rast, povračilni ukrepi pa hkrati povečujejo inflacijske pritiske doma.

Raziskava kanadske centralne banke kaže, da bodo večino stroškov carin na koncu nosili potrošniki, ki bodo imeli obenem manj izbire. Prav zato je Carney pred letom dni odpravil večino povračilnih carin, ki jih je njegov predhodnik Justin Trudeau uvedel na začetku trgovinske vojne.

Tokratna odločitev za povračilne ukrepe je po mnenju Patricka Leblonda, izrednega profesorja na Univerzi v Ottawi, bolj politična kot gospodarska. Meni tudi, da je poteza napačna.

"Politično so povračilne carine smiselne. Toda Trumpova administracija se zdi odporna proti zunanjim političnim pritiskom, pa naj prihajajo iz kongresa, zveznih držav ali gospodarstva. Kakšen smisel ima torej vse skupaj?" je zapisal na LinkedInu.

Tokrat pa so razmere drugačne kot ob začetku trgovinske vojne. Do ameriških vmesnih volitev sta le še dobra dva meseca, spor s Kanado pa bo ena od tem, o katerih bodo odločali volivci.

Senatorka Susan Collins iz Maina je bila med republikanci, ki so kritizirali zaostrovanje trgovinske vojne.

V zvezni državi Michigan, kjer bodo novembra volitve tesne, je demokratski kandidat za senat Abdul El-Sayed svojega republikanskega tekmeca obtožil, da je pripravljen zgolj potrditi Trumpove carine na Kanado, zaradi katerih bo življenje v ZDA dražje.

Tudi republikanska senatorka Susan Collins, ki jo v zvezni državi Maine ob meji s Kanado čaka tesna volilna tekma, je kritizirala zaostrovanje trgovinskega spora, saj bodo stroške na koncu nosili njeni volivci. Nekdanji Trumpov podpredsednik Mike Pence pa je dejal: "Zadnje, kar zdaj potrebujemo, ko se naše gospodarstvo postavlja na noge, je trgovinska vojna s Kanado."

Carneyja so na sobotni novinarski konferenci vprašali, ali so ZDA zaradi skrbi tamkajšnjih volivcev glede življenjskih stroškov in nedavnih pretresov na trgu državnih obveznic, ki so zvišali stroške zadolževanja, v slabšem pogajalskem položaju. Nekdanji centralni bankir je odgovoril, da ima Kanada dovolj gospodarske odpornosti, da lahko prebrodi morebitno krizo.

"Vstopamo v obdobje, ko bodo fiskalna moč, disciplina in osredotočenost zelo pomembne in pod drobnogledom. Trgi te temelje včasih spregledajo, nato pa se nenadoma osredotočijo nanje. Ko se to zgodi, je lahko prepozno, če nimate urejenih javnih financ. Mi jih imamo in naš položaj se še krepi," je dejal.