Šport je velik posel. Ali obstaja kakšna ocena, koliko BDP ustvari šport, in kako se to meri?
Leta 2018 je bila v Sloveniji izvedena raziskava, ki je pokazala, da šport v Sloveniji predstavlja 1,6 odstotka BDP, medtem ko je evropsko povprečje malce višje, 2,1 odstotka. Rekel bi, da so te številke celo malo višje. Danes je športna industrija ena bolje rastočih in konstantno rastočih panog na svetu z desetodstotno letno rastjo.
V meritev so zajeti vsi deležniki znotraj športa. Ne gre samo za profesionalni šport, gre za celotno športno industrijo, od dogodkov do ponudbe storitev, oblačil, fitnes centrov, maserjev, izdelave dresov ipd. Pri nas je pri meritvah vodilo lahko klasifikacija dejavnosti, torej vzamemo v ozir vse panoge, ki imajo registrirano eno od dejavnosti, katerih del je šport.
Danes se začenja evropsko prvenstvo v košarki s Slovenijo kot favoritom. Kako takšna prvenstva vplivajo na prepoznavnost naše države in gospodarstva?
Slovenija je prvenstveno prepoznana v svetu kot država športa. Naš največji izvozni produkt so športniki – že od osamosvojitve. Prvo olimpijsko medaljo smo osvojili na prvih olimpijskih igrah kot samostojna Slovenija leta 1992 v Barceloni. Od takrat naprej nas športniki še nikoli niso razočarali, kvečjemu obratno.
Trenutno imamo lepo število svetovnih in olimpijskih prvakov, in to v športih, ki so komercialno zelo zanimivi, kar nas postavlja na zemljevid, tako v športnem kot siceršnjem smislu. Gospodarstvo pa je odvisno od svojega interesa in samoiniciative. Šport omogoča vrhunsko platformo za gospodarsko diplomacijo, tako v zasebnem kot v državnem sektorju. Vprašanje pa je, kako se to izkorišča.
Naši športniki, četudi davke večinoma plačujejo v tujini in torej ne polnijo slovenskega proračuna, so – kot ste rekli – izredno pomembni promotorji naše države. Kateri so največji in kako to vpliva na dobrobit naše države?
Nehvaležno je govoriti, kdo je največji. Jaz bi izpostavil nekatere, ki so komercialno najbolj zanimivi. Težko je vrednotiti največje športnike, če so vsi prvaki v svojih športih. Seveda so tu Luka Dončič, Jan Oblak, Janja Garnbret, Ilka Štuhec, Tim Gajser. Vsi so prvaki na največjih tekmovanjih na svetovni ravni, v prepoznavnih športih. Smo tudi skakalna nacija, kjer imamo ogromno prvakov.
Res je, da večina ne generira prihodkov v Sloveniji in niso davčni rezidenti. A ne glede na to so zaradi njih investicije v šport gotovo večje. V Sloveniji na primer v zadnjih letih doživljamo pravi razcvet kolesarstva, kar pomeni, da je denarja v kolesarstvu več, ljudje več investirajo, tudi sami vase, za rekreacijo. Predvsem so športniki magnet za dodatne investicije. Seveda sam uspeh športnika ne prinaša dodatnih investicij; vprašanje je, ali se gospodarstvo "zna obrniti" in izkoristiti zagon.
Ko smo govorili o sponzorjih: Nekateri sponzorji že sponzorirajo na primer Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS). Mogoče je priložnost za ostale, da pogledajo, ali lahko uspehe KZS pretopijo v lastne uspehe, tako prek sponzorstva kot gospodarstva, da osvojijo temelje športne diplomacije, da skozi šport skušajo sklepati nove posle.
Nenazadnje, morda je žogica na strani države. Ko govorimo o olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu v nogometu, je eden od pogojev za gostovanje takega tekmovanja tudi to, da država v času tekmovanja sprejme ugodnejšo davčno zakonodajo in omogoči sklepanje poslov po davčno ugodnejših pogojih. Tudi to pomaga pri večjih investicijah v šport in posledično pri večji dobrobiti države gostiteljice.
.webp){kind=icon}
