Presežek v plačilni bilanci Slovenije, višji dolg do tujine

V prvih enajstih mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance Slovenije izkazoval presežek 2,6 milijarde evrov, kar je izrazito izboljšanje v primerjavi z 0,2 milijarde evrov primanjkljaja v enakem obdobju 2022.

Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki je od prvega četrtletja 2023 iz primanjkljaja prešla v presežek (izboljšanje za 2,4 milijarde evrov). K temu je največ prispeval za 8,4 odstotka nižji uvoz blaga glede na enako obdobje 2022, deloma tudi kot posledica cenovnih gibanj, sporočajo iz Banke Slovenije

K izboljšanemu saldu tekočega računa v prvih enajstih mesecih leta 2023 glede na enako obdobje leta 2022 sta svoje prispevali še storitvena menjava z 0,3 milijarde evrov večjim presežkom in primarni dohodki z 0,3 milijarde evrov nižjim primanjkljajem. Tudi v zadnjih 12 mesecih je tekoči račun  izkazoval presežek (2,3 milijarde evrov), kažejo podatki Banke Slovenije.

Višja vrednost izvoza zdravil, nižji uvoz energije

Blagovna menjava je v prvih enajstih mesecih 2023 dosegla 0,6 milijarde evrov presežka, medtem ko je v enakem obdobju 2022 izkazovala kar 1,8 milijarde evrov primanjkljaja. Na presežek blagovne menjave je najbolj vplival za 8,4 odstotka nižji uvoz blaga glede na enako obdobje 2022, medtem ko se je izvoz blaga zmanjšal le za 2,7 odstotka.

 

 

Izboljšanje blagovne menjave je predvsem posledica visokega presežka v kategorijah kemični proizvodi (pretežno medicinski in farmacevtski proizvodi) ter stroji in transportne naprave ter zmanjšanja primanjkljaja v kategoriji mineralna goriva in maziva (predvsem električna energija in nafta), kažejo številke.

Nasprotno pa se je sicer v nekoliko manjšem obsegu povečal primanjkljaj v kategoriji živila in žive živali (neizraziteje zelenjava in sadje). 

Zmanjšanje uvoza iz Rusije

Pri blagovni menjavi z EU se je izrazito zmanjšal izvoz v Italijo, ki je predstavljal 59-odstotni delež celotnega zmanjšanja izvoza v EU. Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,2 odstotka celotnega uvoza blaga in se je glede na enako obdobje 2022 zmanjšal za 5,7 odstotka oziroma 1,8 milijarde evrov. Izstopalo je zmanjšanje uvoza iz Avstrije in Italije s skupno 62 odstotka celotnega zmanjšanja uvoza iz EU.

Pri podatkih izstopa še za 0,9 milijarde evrov večji presežek blagovne menjave z Rusko federacijo, kot posledica zmanjšanja uvoza za eno milijardo evrov, piše v poročilu Banke Slovenije.

Višji bruto zunanji dolg

 

Bruto zunanji dolg je novembra 2023 dosegel 57,4 milijard evrov, kar je 4,8 milijard evrov oziroma 9,2 odstotka več kot pred enim letom. "Prav vsi sektorji so v tem obdobju povečali zadolženost do tujine, od tega najbolj centralna banka ter komercialne banke (oba sektorja skupaj za 2,8 milijarde evrov). Država je svoj dolg povečala za 1,8 milijarde evrov na 22,2 milijarde evrov, kar predstavlja 38,7-odstotni delež v celotnem dolgu," med drugim piše v poročilu Banke Slovenije.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar