Blagovna menjava Slovenije s tujino je julija upadla, v največji meri zaradi manjšega uvoza iz trgovinskih partneric zunaj Evropske unije, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada (Surs).
Izvoz je bil julija 4,4 milijarde evrov, kar je pet odstotkov manj kot pred letom. Manj smo izvozili predvsem v države nečlanice EU, saj je izvoz tja upadel za 7,5 odstotka, izvoz v države članice EU pa le za 1,6 odstotka.
Uvoz je znašal 3,8 milijarde evrov, kar je 19,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani in dosegel najnižjo mesečno vrednost v skoraj dveh letih. Tudi pri uvozu se je zmanjšal obseg trgovanja z državami, ki niso članice EU, in sicer kar za četrtino na letni ravni.
Pokritost uvoza z izvozom je bila v juliju 115-odstotna, presežek zunanje trgovine pa je bil okoli 600 milijonov evrov po podatkih Sursa.
Glavni razlog za krčenje obsega uvoza iz držav nečlanic EU je manjše trgovanje z medicinskimi in farmacevtskimi izdelki, na kar je najbolj vplivalo trgovanje s Švico in Rusko federacijo – v prvi državi namreč deluje farmacevtski velikan Novartis, ki ima v lasti slovenski Lek, Rusija pa je eden najpomembnejših trgov za Krko. Novomeški farmacevt ima v Rusiji tudi proizvodne zmogljivosti, ki pokrivajo 76 odstotkov njihovega ruskega trga.
Švica je največja trgovinska partnerica Slovenije, saj predstavlja 27 odstotkov celotnega izvoza in dobrih 60 odstotkov neevropskega izvoza, pa tudi 10,6 odstotka celotnega uvoza oziroma 27 odstotkov neevropskega uvoza.
V letu 2023 do konca julija se je izvoz na letni ravni povečal za 9,3 odstotka in znašal 32,8 milijarde evrov, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni, in sicer 32,5 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 101-odstotna.
Nižajo se cene uvoženih izdelkov. Julija so se ti izdelki pocenili za 0,9 odstotka na mesečni ravni, večji padec cen (za 1,4 odstotka) pa so utrpeli izdelki iz držav nečlanic EU. Na letni ravni so se cene uvoženih izdelkov znižale za pet odstotkov, še kažejo podatki Sursa.
.webp){kind=icon}
