Minister Boštjančič: O številkah je prezgodaj govoriti, jeseni prihaja obveznica

"Po potrebi bomo opravili nekatere proračunske prilagoditve. O številkah je še prezgodaj govoriti, bistvo pa je, da bo pomoč zagotovljena," je le en dan pred izredno sejo vlade, na kateri bo govor o rebalansu državnega proračuna, v pisnem odgovoru za portal Bloomberg Adria odgovoril finančni minister Klemen Boštjančič. Iz odgovora je razvidno, da so nekatere postavke očitno še nedoločene in da bo o teh potekala poglobljena debata na seji vlade, ki je sklicana za danes.

Ne nazadnje je tudi šele včeraj prišla informacija o tem, kolikšna bo denarna pomoč EU v tem in prihodnjem letu. To pa tudi pomembno vpliva na rebalans letošnjega proračuna, kot tudi proračun za leto 2024 – letos do 100 milijonov in naslednje leto 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Na srednji in dolgi rok pa se naši državi iz evropskih skladov obeta skoraj 6,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz različnih evropskih skladov.

"Državljani, podjetja in lokalne skupnosti ne bodo ostali sami," je tudi Boštjančič ponovil besede premierja Roberta Goloba. Prve ukrepe je vlada ta teden že predstavila: 

• Država bo tako v primeru čakanja na delo kot višje sile nadomestilo plače subvencionirala v višini 80 odstotkov. Omenimo, da so se izdatki za subvencije v zadnjih sedmih mesecih krepili, predvsem zaradi blaženja energetske krize. V prvih sedmih mesecih je bilo namenjenih 522 milijonov evrov za subvencije, kar je za 34 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani.

• Občinam bo država na eni strani pokrila vse intervencijske stroške, hkrati pa tudi pri hitrih ukrepih za sanacijo povečala delež predplačil, in sicer se ta zvišujejo z 20 na 40 odstotkov predvidene škode.

• Vsem prostovoljcem, ki pomagajo na prizadetih območjih, bo država financirala sedem dni izrednega dopusta.

• Vsi državljani pa bodo lahko 'solidarni' 14. avgusta, za katerega so vlada in poslanci potrdili dela prost dan.

 

STA

 

'Nimamo ocene izpada davčnih prihodkov'

Številna podjetja bodo zaradi škode prisiljena za več tednov ali mesecev zapreti vrata. Tako obrtna kot gospodarska zbornica sta opozorili na dobavitelje, ki so sicer ostali na suhem, a so zaradi tesnega sodelovanja z oškodovanimi podjetij ostali brez posla. Denimo podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij ima v Sloveniji približno sto dobaviteljev, ki skupaj zaposlujejo okoli 4.000 ljudi. Ti po besedah direktorja Boštjana Gorjupa zaradi posebnosti proizvodnje kar od 30 do 80 odstotkov vseh poslov opravijo prav zanje. »Ogromno komponent za male gospodinjske aparate dobimo od teh podjetnikov. Zdaj pa bodo tudi oni utrpeli izpad proizvodnje,« je v intervjuju za Bloomberg Adria TV dejal Gorjup.

Če so podjetja in tovarne zaprta, pa to pomeni tudi manj prilivov iz pobranih davkov v državni blagajni. Koliko manj, smo vprašali ministra za finance: "Za ocene o morebitnem izpadu davčnih prihodkov v državnem proračunu je še prezgodaj."

Tako kot drugi ministri, ki zadnje dni hodijo po poplavljenem območju, je tudi minister Boštjančič včeraj obiskal več podjetij v Zgornji Savinjski dolini, kjer trenutno poteka čiščenje prostorov. Katera, nismo izvedeli. 

Sredstva iz EU in pomoč Bruslja pri črpanju

Vlada je ta teden ustanovila medresorsko delovno skupino za koordinacijo priprave vloge za pridobitev nepovratnih sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki je namenjen predvsem obnovi po katastrofah. Vodi jo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. "O konkretnih številkah je tudi tu še preuranjeno govoriti," pravi minister za finance.

Pogoj za črpanje sredstev je ta, da škoda presega 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar za našo državo pomeni približno tri milijarde evrov. Glede na včerajšnjo dopolnjeno oceno predsednika vlade se bo to zagotovo tudi zgodilo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je včeraj sestala s slovenskim državnim vrhom, spremljal pa jo je tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, je razkrila, da je iz kohezijskih skladov do leta 2027 za našo državo na voljo 3,3 milijarde evrov posojil. V okviru drugega stebra Next Generation je komisija poleg že dodeljenih sredstev omogočila dodatnih 2,7 milijarde evrov posojil. A časa ni veliko, kajti vso dokumentacijo bo treba pripraviti do konca avgusta, je poudarila predsednica. "Zato bo Evropska komisija s svojimi svetovalci priskočila na pomoč slovenskim uradnikom pri pripravi predlogov," je pred zbranimi novinarji pojasnila von der Leyen. Skupaj se Sloveniji za poplave obeta skoraj 6,5 milijarde evropskih sredstev.

Fiskalna pravila – jim bomo lahko ubežali?  

"Naslednje leto prihajajo fiskalna pravila, vsi to vemo in mi jih nameravamo spoštovati, hkrati pa nameravamo zagotoviti dovolj sredstev za sanacijo največje nesreče v zgodovini Slovenije, kar je pravno in finančno precej zapleteno, zato se tega ne da narediti čez noč," je včeraj na izredni seji v državnem zboru dejal Boštjančič.

V tem kontekstu je nadaljeval, da namerava Slovenija ustanoviti poseben zunajproračunski sklad, za katerega bo morala dati soglasje Evropska komisija.

Iz neuradnih informacij smo izvedeli, da je ta ideja o skladu obstajala še pred katastrofalno ujmo. S tem skladom pa bi financirali področja, na katerih kapitalski trg ne deluje dobro.

Fiskalno pravilo je že vse od izbruha pandemije marca 2020 zamrznjeno. Naslednje leto pa naj bi začela veljati nova pravila. 

Davčne spremembe?

"Morebitne davčne spremembe bomo komunicirali, ko bodo o njih opravljene in zaključene ustrezne razprave na strokovni ravni," pravi minister. Ne odgovarja pa na vprašanje, ali je ujma z dnevnega reda izrinila druge reforme. V trenutnem okolju si težko predstavljamo denimo uvedbo nepremičninskega davka, za katerega pa je Golob tako ali tako namignil, da ga ne bo, če ne bodo dosegli konsenza z vsemi deležniki. Nepremičninarji si težko predstavljajo, da bi tovrstni davek imel večinsko javno podporo. 

Jeseni izdaja obveznic za male vlagatelje

Številni borzni poznavalci vidijo trenutne razmere kot idealne za izdajo državnih obveznic za male vlagateljem, kar je bila še pred meseci velika uspešnica finančnih trgov na Hrvaškem, Španiji, Belgiji in drugih evropskih državah. Številni Slovenci so namreč v tem hipu pripravljeni tudi financirati državne projekte na najbolj prizadetih območjih. Namesto da se država zadolžuje prek bank, ki črpajo financiranje predvsem iz depozitov in nato sredstva z maržo posojajo državi, bi lahko ponudila obveznice za obnovo Slovenije.

Pa se na finančnem ministrstvu poigravajo s to idejo? "Primarna emisija državnih obveznic za male vlagatelje bi lahko bila izdana predvidoma letos jeseni, podrobnejših informacij pa vam za zdaj ne moremo posredovati," so povedali. Ali bodo te obveznice namenjene tudi za obnovo po uničujočih poplavah in plazovih, nismo izvedeli.

Po sprejemu strategije razvoja kapitalskega trga v Sloveniji je ministrstvo za finance pristopilo tudi k razvoju segmenta trga malih vlagateljev, saj želijo, da so bolj proaktivni na tem področju. Kot prvi korak je bil v sodelovanju s primarnimi vpisniki prilagojen način izvršitve avkcij zakladnih menic, pojasnjujejo.

Malim vlagateljem so desetkrat na leto za vlaganje na voljo vrednostni papirji Republike Slovenije z ročnostjo od treh mesecev do enega leta. Dvakrat na leto pa lahko investirajo v državni vrednostni papir 18-mesečne ročnosti. Naslednja priložnost bo glede na javno objavljen koledar avkcij oktobra letos. Na letošnjih avkcijah tako beležimo pomembno participacijo malih vlagateljev, ki v lanskem letu na njih niso sodelovali. Cilj je oblikovati pravila o vzdrževanju likvidnosti državnih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi in tak sporazum skleniti z zadostnim številom vzdrževalcev trga, so še povedali na ministrstvu za finance.