Življenjske potrebščine so se aprila na letni ravni v Sloveniji v povprečju podražile za 9,4 odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin je bila na letni ravni manjša kot prejšnji mesec, ko so cene dvignile za 10,5 odstotka.
Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 10,1 odstotka, cene storitev pa za 7,9 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 12 odstotkov, poltrajno blago za 7,6 odstotka in trajno blago za 5,5 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.
K letni inflaciji so največ, 2,7 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 15,8 odstotka). Podražitve električne energije (za 33,5 odstotka) so imele za 0,9 odstotne točke vpliva. Po drugi strani so cenejši naftni derivati letno inflacijo ublažili za 0,4 odstotne točke. Tekoča goriva so se pocenila za 17,5 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 4,9 odstotka.
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,5 odstotka (mesec pred tem pa so stagnirale). K mesečni inflaciji so največ, 0,7 odstotne točke, prispevale podražitve počitniških paketov (za 23,4 odstotka). Višje cene oblačil in obutve (za 6,5 odstotka) so dodale 0,4 odstotne točke.
Po 0,1 odstotne točke so mesečno inflacijo omilile nižje cene farmacevtskih proizvodov (za 4,8 odstotka), novih avtomobilov (za 1,5 odstotka) in naftnih derivatov – pri zadnjih so se tekoča goriva pocenila za štiri odstotke, goriva in maziva za osebna vozila pa za 0,3 odstotka.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki jo za primerjavo uporabljajo evropski statistiki, je bila 9,2-odstotna (aprila lani 7,4-odstotna). Mesečna rast cen je bila enoodstotna.
Stopnja anketne brezposelnosti nespremejena
Medtem je bila mesečna stopnja anketne brezposelnosti marca 3,2-odstotna, kar je enako kot februarja in 0,1 odstotne točke manj kot januarja. Marca je bilo brezposelnih približno 32 tisoč oseb, starih od 15 do 74 let, od tega je bilo 52 odstotkov moških in 48 odstotkov žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila triodstotna, med ženskami pa 3,3-odstotna. Ta statistika je sicer, kot opozarja državni statistični urad, eksperimentalna in zato tudi manj zanesljiva.