Lani več nezakonitih pošiljk zdravil; najpogosteje iz Kitajske in Indije

V zadnjih mesecih na trgu zdravil v Sloveniji občasno prihaja do pomanjkanja nekaterih zdravil, saj je zaradi proizvodnje zdravil za covid-19 prihajalo do izpada proizvodnje "nekovidnih zdravil". Tudi zaradi tega so se nekateri potrošniki odločili, da zdravila kupijo v nepreverjenih spletnih trgovinah. Nekateri pa se na splet podajajo po zdravila, ki pri nas niso dostopna, tudi ker njihovo učinkovanje ni dokazano. A pri tem se hitro lahko zaplete: Poleg tega, da so tako kupljena zdravila lahko nevarna, takšne pakete pogosto zaseže carina.

Slovenija ima na področju zdravil strogo nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje uvoz zdravil v državo s strani posameznikov. Zakon sicer dopušča nekatere izjeme v primeru uvoza v osebni prtljagi potnika, kar pa ne vključuje prejemanja zdravil v poštnih pošiljkah ali pošiljkah hitre pošte. Zaradi navedene določbe carinski organi ob uvozu zdravil pošiljke zadržijo in jih nato vrnejo pošiljatelju v tujino. Pri tem ne preverjajo, kakšen je njihov izvor ali namen.

Večina zdravil oziroma izdelkov, ki so opredeljeni kot zdravila, na tak način nezakonito v Slovenijo prihaja iz Kitajske, Indije in Združenih držav Amerike (ZDA), so za Bloomberg Adria pojasnili na Finančni upravi RS (Furs).

Lani so carinski organi v okviru nadzora nad uvozom zdravil odkrili 1.224 pošiljk, v katerih je bilo 178.678 kosov zdravil (tablet, kasul, ampul, tub). V takšnih primerih gre za nezakonito dobavno verigo. Ta je pogosta predvsem, ko gre za nakupe zdravil prek spleta, torej na nepreverjenih spletnih straneh neznanih subjektov, ki gostujejo na strežnikih tretjih držav. Kot so pojasnili na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), je težko oceniti, koliko je zdravil, ki jih ljudje kupijo na spletu in jih dejansko tudi prejmejo.

V Evropski uniji (EU) je tveganje vdora ponarejenih zdravil v zakonite dobavne poti zaradi strogih predpisov, ozaveščenosti in nadzora bistveno manjše, vendar ne popolnoma izključeno, zlasti v obdobjih pomanjkanja zakonitih zdravil. Vrsta varnostnih sistemov in predpisov v EU je tveganje vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo sicer zmanjšala, vendar ponarejevalci iščejo vedno nove načine za distribucijo ponarejenih zdravil. "Največje tveganje predstavlja naročanje zdravil, ki se sicer predpisujejo na recept, po internetu, z dostavo po pošti ali prek nepreverjenih oziroma nelegalnih posrednikov," pojasnjujejo na agenciji za zdravila.

Le na spletnih straneh, označenih z logotipom EU

V izogib tveganju za nakup podstandardnih ali ponarejenih zdravil je prodaja zdravil prek spleta dovoljena le v spletnih lekarnah ali specializiranih prodajalnah za zdravila, ki so pridobile dovoljenje za izdajanje zdravil prek spleta. Vsaka spletna stran, ki prodaja zdravila zakonito, mora biti označena z logotipom EU, kar omogoča lažje razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi spletnimi lekarnami oziroma prodajalnami.

Furs

"Z nakupom zdravil pri spletnih ponudnikih, ki ne poslujejo zakonito, je zdravje potrošnikov lahko izpostavljeno velikemu tveganju, saj obstaja verjetnost, da so zdravila, ki jih kupijo, ponarejena. Ponarejena zdravila pa so lahko neučinkovita, škodljiva ali celo smrtonosna," še pojasnjuje javna agencija. Ob tem na Fursu opozarjajo, da tveganje za potrošnike obstaja tudi v primeru zavrnjene pošiljke v carinskem postopku. Kupci namreč v tem primeru pogosto ne prejmejo vračila kupnine, kar je v določenih primerih označeno že na spletni strani.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar