Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 64 državami uvrstila na 42. mesto, kar je štiri mesta nižje kot lani. Tak trend je prisoten v večini evropskih držav in je predvsem posledica vojne v Ukrajini. Del odgovora je krepitev konkurenčnosti, za spodbude pa so na voljo tudi evropska sredstva.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je junija v okviru evropske kohezijske politike odobrilo dodatnih 7 milijonov evrov za nadgradnjo in delovanje nacionalne slovenske poslovne točke SPOT Global+, denar bo namenjen malim in srednje velikim podjetjem, celotna vrednost projekta je 10,6 milijona evrov.
O ciljih, ki jih želijo doseči s pomočjo evropskega denarja, je za Bloomberg Adria TV govoril v. d. direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija Rok Capl.
- Za kakšne namene bodo slovenska podjetja lahko koristila denar, ki jim ga bo dodelila nacionalna poslovna točka SPOT Global+?
Pri projektu SPOT Global+ gre za nadgradnjo slovenske nacionalne poslovne točke, kjer poskušamo izboljšati podporni sistem nudenja pomoči slovenskim podjetjem. Na eni strani za izvoznike, na drugi strani pa za privabljanje tujih neposrednih investitorjev. Kot ste omenili, gre za evropska sredstva v višini sedem milijonov evrov.
- Skupaj pa 10 milijonov?
Skupaj pa 10, tako je. Ampak Javna agencija SPIRIT Slovenija ima na voljo 7 milijonov za ta projekt. Bi pa poudaril, da ne gre za neposredno finančno podporo podjetjem, ampak za podporo skozi programe, vsebine, usposabljanja naših podjetij. Gre za nadgradnjo obstoječega SPOTa, ki je bil zaključen, in s tem želimo obogatiti programe na področju podjetništva, internacionalizacije in tudi tujih neposrednih investicij v Sloveniji.
- Kakšne konkretne cilje ste zastavili, kako merite doseganje ciljev?
Ciljev za vsebinski, programski del je zelo veliko. Osredotočil bi se predvsem na kazalnike, ki jih želimo doseči v sklopu projekta. Na eni strani si želimo povečati število izvoznikov, ki jih podpiramo, saj vemo, da je Slovenija izrazito izvozno naravnana država in si želimo s tem izvoz še povečati. Na drugi strani si želimo povečati število podjetij, ki bodo uporabila pomoč v sklopu naših aktivnosti. Vsekakor si želimo tudi na trgih, kjer bomo vabili potencialne investitorje, povečati njihov interes. In konec koncev si želimo, kar je tudi cilj pri tujih neposrednih investicijah, da bodo v sklopu projekta tudi izvedli investicije.
Pri ciljih si želimo opolnomočiti oziroma obogatiti projekte oziroma vsebine, ki smo jih že začrtali, da bodo še bolj dostopne našim podjetjem, podjetnikom. Da bodo lahko vsebine še bolj izkoriščali, je smiselno, da Slovenija, ki ni ravno največja država, poveča prepoznavnost v svetu, da bomo zainteresirali poslovno investicijsko javnost, da bodo razmišljali v Sloveniji in videli, kakšne so prednosti Slovenije. In to bomo lahko skozi projekt SPOT Global+ to tudi izvedli.
- Koliko denarja bo namenjenega za tuje investicije, boste financirali le določene branže, kako boste pritegnili investicije, tudi s povečanjem prepoznavnosti Slovenije?
Javna agencija SPIRIT Slovenija deluje kot one-stop-shop oziroma enotna vstopna točka za tuje neposredne investitorje, nudimo jim vse informacije. Od tega, ko samo pokažejo interes, do točke, ko odklenejo pisarno oziroma proizvodni obrat. Želimo si, skladno s strategijo, nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki bi bila tudi bolj trajnostno naravnana.
Skladno s tem se bomo osredotočali na prioritetne trge, trge priložnosti, kot jih vidimo v sklopu vladne strategije. Torej na ZDA, Japonsko, tudi Evropa ima še velik potencial, na Bližnji vzhod. In na področja, ki so identificirana s strani potencialnih investitorjev, s katerimi smo že v kontaktu. To so avtomobilska industrija, logistika, lesna industrija, proizvodnja, IT in konec koncev tudi okoljske rešitve in tehnologije.
V sklopu tega bomo izvajali aktivnosti skozi naš portal sloveniabusiness.eu, kjer smo vzpostavili tudi centralno bazo potencialnih investicijskih priložnosti za tuje investitorje, bazo poslovnih con. To mislim, da je izredno pomembno, kajti skozi to decentraliziramo oziroma se osredotočamo tudi na obmejne lokacije. Hkrati smo tudi v fazi diverzifikacije poslovnih con oziroma samega umeščanja investicij v prostor. To pomeni, da si želimo skozi projekt diverzifikacije identificirati in analizirati primernost posameznih poslovnih con za posamezna področja.
Se pravi, ko bo investitor zainteresiran, bomo imeli zelo kmalu odgovor, kje lahko umestimo investicijo glede na področje njegovega delovanja. Mislim, da je glede na konkurenčnost držav, s katerimi tekmujemo, zelo pomembna tudi naša odzivnost, hitrost in to, kar smo že začeli, s SPOT Global+ tudi nadaljujemo. Vsekakor se mi ne ustavimo, ko je neka investicija zaključena. Smo konstantno v stiku z njimi in jim tudi po zaključku investicije nudimo celovito podporo.
- Vrnili ste se iz Južne Koreje, kako koristni so takšni obiski gospodarskih delegacij, si lahko obetamo konkretne posle?
Menim, da je bil obisk v Južni Koreji zelo uspešen. Obiski držav oziroma trgov, ki so oddaljeni, so zelo pomembni za naša podjetja, tudi to, da delujemo skupaj s političnim delom. Tako obisk ministra za gospodarstvo Matjaža Hana kot tudi ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon je imel zelo veliko dodano vrednost. Naša podjetja so bila prisotna na enem največjih sejmov v Koreji, kot tudi na investiciji konferenci, ki smo jo izvedli v Javni agenciji SPIRIT Slovenija.
Hkrati lahko tudi povemo, da so nekateri uspešni slovenski projekti že zaključeni. Kolektor s svojo proizvodnjo in tudi s podpisom pogodbe o prevzemu manjšega podjetja v Koreji, kjer smo bili tudi prisotni, dokazuje, da se lahko do uspeha pride z vztrajnostjo. Tudi podjetje Duol je pred kratkim podpisalo pogodbo za postavitev montažnega objekta.
Vsekakor sem zelo vesel, da smo se uspeli v pogovorih z našo partnersko organizacijo, to je Kotra, kot tudi s Korejsko gospodarsko zbornico, dogovoriti za povratni obisk korejskih podjetij. Ta se bo zgodil konec letošnjega avgusta. Pozval bi podjetja, da gredo na izvozno okno Javne agencije SPIRIT Slovenija, kjer zbiramo prijave zainteresiranih podjetij. Kajti naš namen je, da vidimo iz katerih panog so zainteresirana podjetja in potem s partnerskimi organizacijami na drugi strani pridobimo ustrezna podjetja, da smo lahko zelo konkretni na poslovnih srečanjih.
Je pa res, da to so daljni trgi, kjer se uspeha ne da zgraditi čez noč. Pomembno je, da smo prisotni tri do pet let. To je neka točka, kjer potem lahko nadgradimo zgodbo in verjamem, da je bila ta delegacija uspešna.
- Slovenija je letos padla na lestvici konkurenčnosti. Je razlog le vojna v Ukrajini, je krivo neizvajanje ključnih reform, na kar opozarja gospodarstvo, neaktivnost vlade glede omejevanja cen elektrike za velika podjetja?
Kot agencija, ki je odgovorna za podporo slovenskemu gospodarstvu, se ne bi dotikal vlade in reform. Moramo vedeti, da je od 21 držav, ki so padle na lestvici konkurenčnosti, kar 17 evropskih. Bolj od nas so po padla mnogo večja gospodarstva, kot je velesila Nemčija. Vse skupaj je posledica večletnih padcev gospodarstva. Ampak verjamem, da bomo z aktivnostmi, katere smo delali, tudi to presegli. Ko se je zaprlo rusko tržišče, smo zelo hitro v sodelovanju z ministrstvom šli na trge Osrednje Azije. Torej poskušamo, ko vidimo, da enostavno ne moremo v tem trenutku gospodarsko zadovoljivo delovati na nekem trgu, s podporo (vlade, op. p.) iti na druge trge. Mislim, da padec na lestvici konkurenčnosti nikoli ni najboljši, ampak to jemljemo kot izziv in predvsem pogledamo, kaj je tisto, kar lahko na strani gospodarstva oziroma poslovnega dela kot agencija naredimo. In v bistvu to tudi izvajamo.
.webp){kind=icon}
