Sanacija bank: Ustavno sodišče v prid Banki Slovenije

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Banke Slovenije, razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav vse določbe niso protiustavne, ga je razveljavilo v celoti, ker je ugotovilo neustavnost plačevanja odškodnine s strani Banke Slovenije.

Z zakonom je država želela zagotoviti pravno varstvo imetnikov podrejenega dolga, izbrisanega leta 2013 v času sanacije slovenskega bančnega sistema.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je izpodbijani 40. člen, ki govori o izplačilu pavšalnega nadomestila in odškodnine s strani Banke Slovenije, v neskladju z ustavnim načelom samostojnosti oziroma neodvisnosti centralne banke, ki ga je ustavno sodišče razložilo v skladu z razlago tega pojma v pravu Evropske unije (EU). Na podlagi razveljavitve tega člena je sodišče razveljavilo še ostale, saj je to določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki osmišlja vse ostale določbe.

Z odločbo je ustavno sodišče sprejelo argumente Banke Slovenije, ki se je obrnila na sodišče.

Z zakonom je sicer državni zbor želel izpolniti odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016, da morajo imeti izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti bank zagotovljeno pravno varstvo. Zakon je začel veljati decembra 2019, njegovo izvrševanje pa je ustavno sodišče zadržalo marca 2020.

Z odločbo so pričakovano zadovoljni v Banki Slovenije. "Ugotavljamo, da odločba pritrjuje našim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke," so sporočili.

Banka Slovenije pravi, da bodo nadaljevali "z aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike." Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki so jih angažirali, je pripravila predlog zakonske rešitve, ki ga bodo predstavili v prihodnjih dneh.

Kot so opozorili na ustavnem sodišču, po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. "Protiustavno stanje traja že nesprejemljivo dolgo," so zapisali in dodali, da je treba nekdanjim imetnikom v najkrajšem mogočem roku dati na voljo učinkovito sodno varstvo, na kar je državo opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Nezadovoljni pa so predstavniki lastnikov papirjev, ki jih je država pred desetimi leti izbrisala.

Rajko Stanković iz Društva Mali delničarji Slovenije meni, da so kljub odločbi ustavnega sodišča vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon, ko bo sprejet, ponovno izpodbijan pred ustavnim sodiščem, "saga pa se bo nadaljevala".

Stanković je vlado in državni zbor pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. Banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj, opozarjajo v društvu, podrejena obveznica pa je bila posojilo fizičnih ali pravnih oseb posameznim bankam, ki ga te že več kot devet let ne vračajo.

Ministrstvo za finance je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča sporočilo, da bo razveljavitev zakona preučilo in na tej podlagi prednostno pristopilo k pripravi novega zakona.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar