Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) bo predvidoma junija začela z obnovitvenimi deli na štajerski avtocesti. Gre za odsek med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, kjer bodo obnavljali štiri viadukte, štiri predore in dva mosta. Odsek je pomemben tako z vidika dnevnih migracij v jutranji in popoldanski konici kot za tranzitni promet, poleti pa tudi za turiste. DARS in lokalne skupnosti pripravljajo ukrepe, s katerimi bi omogočili čim večjo pretočnost v poletnih mesecih v naslednjih dveh letih, ko bo promet potekal zgolj po polovici avtoceste. Ni pa ukrepa, ki bi uspel preprečiti prometne zastoje in njimi povezano ekonomsko škodo.
"Popolna 90-dnevna zapora polovice avtoceste je mogoča samo v obdobju od sredine junija do sredine septembra," so nam sporočili iz službe za komuniciranje DARS. "To je pokazala tudi analiza Prometno tehniškega inštituta na ljubljanski univerzi." Avtocesta bo med Slovenskimi Konjicami in Dramljami tako delno zaprta 180 dni v letošnji in naslednji poletni sezoni. "V preostalem pogodbenem roku pa bodo potekala različna dela pod zaporami, ki večino časa zagotavljajo prevoznost po dveh pasovih v obeh smereh vožnje," zagotavljajo na državni družbi za avtoceste. Celotna obnovitvena dela naj bi skupno trajala 410 dni.
Investicija je nujna, še pravijo na DARS. "Gre za dotrajan in zastarel avtocestni odsek, katerega obnova je potrebna tudi z varnostnega vidika." Postopek javnega naročila za izvajalca še ni zaključen, vrednost projekta pa je zaenkrat ocenjena na 70 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost.
DARS in lokalne oblasti v dogovorih, kako preprečiti kaos v poletnih mesecih
Obravnavani avtocestni odsek Slovenske Konjice–Dramlje je med srednje obremenjenimi v državi, zanj pa je značilna visoka rast tovornega prometa. Tovorni promet naj bi v času delnega zaprtja avtoceste obdržali na avtocesti, vozniki osebnih vozil pa bodo lahko del poti opravili po regionalnih cestah.
Zaradi povečanega prometa tako DARS kot občine pričakujejo zastoje. Zato je v pripravi več ukrepov, ki jih DARS pretresa skupaj z župani. Konjiški župan Darko Ratajc je dejal, da potekajo sestanki, a da končnih odločitev še niso sprejeli.
Neuradno smo sicer izvedeli, da je med ukrepi ugašanje treh semaforjev. Med prometnimi konicami zjutraj in popoldne bi jih nadomestili prometni policaji. Na cesti med Slovenskimi Konjicami in Zrečami naj bi bila za dve leti prestavljena izgradnja krožišča, katerega gradnja bi se morala že začeti.
"Naš cilj je, da skupaj s policijo čim več prometa zadržimo na avtocesti, tako da v primeru zastojev zlasti tovorni promet ne obremenjuje vzporednega cestnega omrežja," svojo strategijo pojasnjuje DARS.
Prometni zamaški prinašajo tudi širše finančne posledice
Mednarodna raziskava Global Traffic Scorecard kaže, da Slovenci na leto izgubimo manj časa zaradi prometnih zastojev v primerjavi s tujino. V Ljubljani naj bi vozniki izgubili 32 ur letno, v Mariboru pa 17 ur. To je manj kot v Zagrebu ali na Dunaju in občutno manj od velikih mest po svetu, kjer vozniki letno izgubijo tudi več kot sto ur. A tudi številke, ki veljajo za Slovenijo, zadostujejo za večji finančni učinek.
"Nekateri izračuni kažejo, da materialna škoda zaradi zastojev na cesti znaša od šest do devet odstotkov bruto domačega proizvoda," je pred časom za Bloomberg Adria TV dejal Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). "To pomeni, da smo v 20 letih vložili manj denarja v razvoj železniškega prometa, kot ga v enem ali največ dveh letih izgubimo zgolj zaradi prometnih zastojev."
Že pred pandemijo so pri AMZS opozarjali tudi, da je "ena od rešitev za zmanjšanje obremenjenosti avtocest, da bi zaposleni z ustrezno naravo dela vsaj določeno število ur opravili od doma oziroma prilagajali svoj delovnik", s čimer bi se lahko izognili prometnim konicam.
S pomočjo Jana Artička in Martina Tomažina.
.webp){kind=icon}
