Rast nemškega gospodarstva se bo upočasnila zaradi posledic ruske vojne proti Ukrajini, napoveduje nemški inštitut IfW iz Kiela. V tekočem letu naj bi BDP še vedno zrasel za 1,4 odstotka, kar je sicer 0,7 točke manj od junijske napovedi. Tudi za prihodnje leto inštitut popravlja svojo napoved navzdol, in sicer za štiri odstotne točke – namesto močne rasti naj bi se nemško gospodarstvo skrčilo za 0,7 odstotka.
Nemški bruto domači proizvod naj bi se krčil vse do tretjega četrtletja 2023, ko naj bi malenkost porasel. Za leto 2024 IfW Nemčiji napoveduje 1,7-odstotno gospodarsko rast.
Inflacija naj bi bila prihodnje leto z 8,7 odstotka še višja kot letos, ko dosega osem odstotkov. "Ob visokih uvoznih cenah energentov se proti Nemčiji vali gospodarski plaz. Zlasti energetsko intenzivni proizvodni sektor je močno prizadet,« komentira Stefan Kooths, vodja gospodarskih napovedi pri inštitutu. Šele leta 2024, ko naj bi stopnja rasti cen znašala 3,1 odstotka, naj bi pritisk na cene občutneje popustil.
Uvoz energentov zmanjšuje dobičkonosnost
Nemci naj bi za uvoz energije letos plačali 123 milijard evrov več, prihodnje leto pa še 136 milijard evrov več. Ta sredstva bodo zmanjšala domačo porabo in znižala dobičkonosnost energetsko intenzivnih podjetij. "Rezultat bo, da bo nemška proizvodnja prihodnje leto 130 milijard evrov nižja od dosedanjih pričakovanj," so zapisali pri IfW.
Pričakuje se, da se bo zmanjšala tudi kupna moč zasebnih gospodinjstev. V prihodnjem letu napovedujejo 4,1-odstotno krčenje kupne moči, kar bi bil največji upad v zgodovini Nemčije.
"Nemčija mora zdaj veliko večji delež dohodka nameniti za uvoz energentov. Zaradi tega je Nemčija na splošno revnejša. Vlada torej lahko s svojimi paketi pomoči le prerazporedi bremena, ne more pa jih odpraviti," pravi Kooths.
Tako recesija kot tudi dvig minimalne plače na 12 evrov bosta povzročila, da bo rast zaposlovanja v prihodnjih mesecih izgubila zagon. Prihodnje leto bo zaposlenost zaradi demografskih dejavnikov dosegla vrh pri 45,6 milijona. Od takrat naprej bo po napovedi več ljudi trg dela zapustilo kot vstopilo nanj. Stopnja brezposelnosti naj bi se dvignila s 5,3 odstotka (2022) na 5,6 odstotka (2023) in nato rahlo padla na 5,5 odstotka (2024).
Bruto javni dolg bo kot delež BDP manjši
"Kljub znatnim dodatnim izdatkom za ublažitev vpliva visokih cen energentov je malo verjetno, da se bo stanje dolga javnega sektorja močno poslabšalo, saj visoke cene generirajo tudi visoke davčne prihodke," pišejo pri inštitutu.
Proračun za prihodnje leto bo verjetno moral upoštevati fiskalno pravilo. Ker je nominalni BDP napihnjen zaradi visoke inflacije, naj bi se bruto javni dolg kot delež nominalnega BDP zmanjšal, in sicer z 68,7 odstotka v letu 2021 na 64,6 odstotka v letu 2024.
"Tudi če je zadnji sveženj ukrepov premalo targetiran, je v osnovi prav, da pomagamo gospodinjstvom z nizkimi dohodki. Toda vse več novih paketov pomoči ni nadomestilo za strateško preoblikovanje energetske politike. Nemška vlada mora zdaj hitro razjasniti dolgoročno oskrbo z energijo. Tako bodo določili, katere podražitve energije so trajne in katere začasne. To je treba potem uskladiti s fiskalno politiko," pravi Kooths.
.webp){kind=icon}
