Morda najnatančnejši vpogled v nemško gospodarstvo dobimo že z branjem naslovov v nemškem in mednarodnem tisku: "Rekordno število stečajev", "Podjetja še čakajo na okrevanje", "Nemški proračun bi lahko spodbudil gospodarstvo bolj od pričakovanj", "Končno se kažejo znaki življenja", "Prelomnica za nemško gospodarstvo?", "Kaj se skriva za padcem nemškega izvoza" …
Preobilica novic o negativnih kazalnikih in prepogosta uporaba besede "morda" v analizah o izhodu Nemčije iz krize veliko povesta.
Pandemija koronavirusa, nato pa še ruska invazija na Ukrajino sta povzročili tektonske premike, s katerimi se je največje evropsko gospodarstvo sprva presenetljivo dobro spopadalo – vse do leta 2023.
Preberi še

Največja nemška podjetja s 100-milijardno naložbeno ofenzivo
Več kot 60 vodilnih nemških podjetij je predstavilo naložbeno pobudo.
21.07.2025

Nemčija nasprotuje proračunu EU
Berlin zavrača načrt EU za okrepitev proračuna v višini dveh bilijonov evrov.
17.07.2025

Nemci na poti najdražjega zadolževanja po letu 2011
Vlagatelji zahtevajo vse višje donose na nemške 30-letne obveznice.
14.07.2025
A dve leti in pol blage recesije je razkrilo globlje težave: od prehoda z ruskega zemeljskega plina na precej dražji utekočinjen plin iz ZDA in Katarja do rekordne inflacije, pomanjkanja usposobljene delovne sile, ameriške trgovinske politike ter velikih sprememb v avtomobilski industriji, kjer nemški velikani ne dohajajo časa. Temu se pridružujejo še okorna birokracija, zastarela infrastruktura, pomanjkljiva digitalizacija in robotizacija proizvodnje, draga preobrazba v brezogljično industrijo ter nove geopolitične in geoekonomske razmere. Vse skupaj sestavlja popolno nevihto, ki čedalje bolj maje "nemški gospodarski čudež".
Val stečajev
Korporativna nesolventnost v Nemčiji je v prvi polovici leta 2025 dosegla najvišjo raven v zadnjih desetih letih, saj se nemška podjetja spopadajo s šibkim povpraševanjem, naraščajočimi operativnimi stroški in trenutno negotovostjo, razkriva študija agencije za spremljanje gospodarstva Creditreform, ki so jo povzeli številni nemški in mednarodni mediji.
V prvih šestih mesecih leta je v Nemčiji stečaj razglasilo približno 11.900 podjetij, kar je po oceni Creditreforma 9,4 odstotka več kot v istem obdobju lani, medtem ko nemški Zvezni statistični urad ocenjuje, da ta rast znaša 13,1 odstotka.
Največja rast števila stečajev je bila zabeležena v predelovalni industriji, kjer znaša 17,5 odstotka, ter v trgovini, 13,8 odstotka. Razlogi tičijo v občutno višjih stroških surovin in energentov, kar najbolj prizadene nemško industrijo, medtem ko maloprodajni sektor občuti posledice zadržanosti številnih kupcev pri trošenju zaradi trenutne krize in konkurence spletnih trgovcev. Kljub temu pa je bilo številčno največ stečajev v Nemčiji letos – skoraj sedem tisoč – razglašenih v storitvenem sektorju, kamor spada tudi gostinstvo.
"Nemčija ostaja v globoki ekonomski in strukturni krizi," je za agencijo Reuters povedal glavni ekonomist Creditreforma Patrik-Ludwig Hantzsch ter dodal, da imajo podjetja v Nemčiji vse več težav, saj se njihove finančne rezerve zmanjšujejo, posojila pa jim pogosto niso več odobrena. "Vztrajno visoka raven stečajev vse pogosteje sproža verižno reakcijo."
Hantzsch je navedel, da bo v Nemčiji tveganje za stečaje ostalo visoko vse do konca leta, saj ni pričakovati pomembnega okrevanja nemškega gospodarstva, ki je zadnji dve leti v recesiji.
Izgube, povezane z nesolventnostjo, so v prvi polovici leta 2025 znašale ocenjenih 33,4 milijarde evrov, pri čemer je bilo zaradi teh stečajev ogroženih 141 tisoč delovnih mest. Ekonomski inštitut iz Kölna je ocenil, da bo letos v Nemčiji skupno okoli 25.800 stečajev, s čimer se nadaljuje val insolventnosti, ki v zadnjih nekaj letih vse bolj zaznamuje največje evropsko gospodarstvo in iz leta v leto narašča za 15 do 23 odstotkov.
Propadajo tudi stoletniki
Posebnost tega vala stečajev v primerjavi s prejšnjimi leti je, da se na teh neslavnih seznamih vse pogosteje pojavljajo podjetja, stara 100, 125, 150 ali celo 175 let, pa tudi podjetja, ki jih je država označila kot zelo perspektivna.
Tako je prejšnji mesec stečaj razglasilo tudi eno izmed tovrstnih stoletnih podjetij iz jeklarske industrije – Albert Pielhau GmbH & Co. KG, ki deluje vse od leta 1879, a je po začetku vojne v Ukrajini zaradi nenadnega skoka cen energentov in dolgotrajnega upada prihodkov zašlo v finančne težave.
Nemčija je lani doživela tudi krizo startupov. Po podatkih gospodarskega dnevnika Handelsblatt je bilo leto 2024 rekordno po številu propadlih zagonskih podjetij. Podatkovna platforma Startupdetector sporoča, da je skupno 336 startupov vložilo zahtevo za stečajni postopek, med njimi tudi takšna, ki so bila ocenjena kot zelo perspektivna – na primer dobavitelj polnilnih postaj Numbat in proizvajalec letečih taksijev Volocopter. Stečajev je bilo približno 17 odstotkov več kot leto prej in kar 85 odstotkov več kot leta 2022.
"Lani je bil zabeležen rekorden val propadov startupov," je dejal Arnas Braeutigam, soustanovitelj analitičnega servisa Startupdetector, ter dodal, da so ti propadali pogosteje od povprečja zaradi odsotnosti dodatnega financiranja, pri čemer se srečujejo s finančnimi težavami zaradi vztrajno visokih obrestnih mer, gospodarskega upada in nenaklonjenosti kupcev ter vlagateljev do porabe sredstev.
Pričakovanja do nove vlade
Čeprav vsak primer insolventnosti ni nujno negativen – saj lahko stečaji vodijo tudi k učinkovitejšim poslovnim modelom –, nemški ekonomisti poudarjajo, da se v primeru Nemčije od političnih odločevalcev pričakuje veliko več, če želijo spremeniti negativne trende.
"Nova zvezna vlada mora obrniti ta trend, spodbuditi gospodarstvo in poskrbeti, da bo Nemčija spet privlačno poslovno okolje," opozarja Klaus-Heiner Roel, avtor študije Ekonomskega inštituta iz Kölna in strokovnjak za insolventnost. "Neobvladljiva birokracija, propadajoča infrastruktura in pomanjkanje usposobljenih delavcev ovirajo startupe in še dodatno povečujejo tveganje za insolventnost. To je treba nujno spremeniti."
Vendar pa krize niso edini vzrok za naraščajočo insolventnost. Nemčija postaja vse manj privlačna kot poslovna destinacija, opozarja Ekonomski inštitut iz Kölna, visoka raven regulacije in birokracije v državi namreč odvrača naložbe in dodatno povečuje število stečajev. K temu, da je v Nemčiji manj startupov kot denimo v ZDA, prispevajo tudi pomanjkanje usposobljenih delavcev in strogi predpisi za podjetja.
Na drugi strani pa velika nemška podjetja najbolj obremenjujejo cene plina in elektrike, zaradi česar velikani, kot je kemična korporacija BASF, množično selijo proizvodnjo iz Nemčije, najpogosteje na Kitajsko. Poleg visokih cen energentov so k selitvam in množičnim odpuščanjem prispevali tudi šibko povpraševanje in visoki stroški delovne sile. Tako so podjetja kot SAP, Miele, Bayer ter industrijska velikana Thyssenkrupp in BASF vsako posebej odpustila deset tisoče zaposlenih.
Precej je prizadeta avtomobilska industrija. Volkswagen Group, največja nemška avtomobilska korporacija, prvič v svoji 88-letni zgodovini razmišlja o zaprtju kar treh tovarn v Nemčiji. Slabljenje Volkswagna kot ključnega igralca v avtomobilski industriji – ki je hrbtenica nemškega izvoznega modela – je simptomatično za širše težave Nemčije kot industrijske velesile, opozarja urednik tednika Spiegel, Simon Hage.
"Stroški dela in energije so višji kot kjerkoli drugje na svetu – celo evropske industrijske države, kot sta Italija in Francija, so cenejše," je konec minulega leta dejal Hage. Dodal je, da so do zdaj odpuščanja in zapiranja tovarn v Nemčiji napovedovali večinoma dobavitelji nemške avtomobilske industrije, kot sta Continental in ZF. "Zdaj pa kriza s polno močjo udarila po Volkswagnu, največjem industrijskem delodajalcu v državi. Vodstva v Wolfsburgu so se očitno prebudila. Toda kaj počnejo politiki v Berlinu?"
Po njegovem mnenju Nemčija kot "avtomobilska nacija" nujno potrebuje novo vizijo.
Preprosto povedano, Nemčija je na razpotju in išče nov model gospodarskega uspeha. Doslej se je ta model opiral na poceni energijo iz Rusije, naraščajoči izvoz na Kitajsko, ceneno proizvodnjo pri dobaviteljih iz vzhodne Evrope in Kitajske ter na ameriški jedrski dežnik, ki je omogočal nižje obrambne stroške. A v trenutnih geopolitičnih razmerah so ti stebri močno omajani, če že ne porušeni, zaradi česar številne industrijske panoge odpuščajo delavce in se spoprijemajo z visokimi stroški energije, majhnim izvozom in tehnološkimi spremembami.
Strukturne težave
Čeprav nemški vrhnji menedžerji vztrajajo, da gre predvsem za stroške, stroške in še enkrat stroške, pa ekonomski strokovnjaki opozarjajo na strukturne pomanjkljivosti. Po študiji o obsegu gospodarskega upada Nemčije, ki jo je izvedla Bundesbank, bi lahko nemško gospodarstvo med letoma 2021 in 2024 zraslo za kar 50 odstotkov več, če izvozne industrije ne bi bile omejene z birokratskimi ovirami in pomanjkanjem delovne sile.
Kot je poročal The Financial Times, simulacija nemške centralne banke nakazuje, da bi se nemški BDP povečal za 2,4 odstotne točke več v obravnavanem obdobju, če bi izvoz sledil povpraševanju na ključnih trgih, predvsem v strojni, elektrotehnični in kemijski industriji.
"Izguba tržnega deleža v nemškem izvozu je precej prispevala k šibki gospodarski rasti Nemčije v zadnjih letih," piše v študiji, ki poudarja, da je bil gospodarski upad posebno izrazit leta 2022, ko so energetska kriza, zamašitve v globalnih dobavnih verigah in zmanjšano povpraševanje iz Kitajske zmanjšali rast za 1,3 odstotne točke.
Vendar pa so imele strukturne težave v nemškem gospodarstvu še večjo vlogo. Bundesbank opozarja na pomanjkanje delovne sile, nizko produktivnost in naraščajoča regulativna bremena kot glavne zaviralce rasti.
V Nemčiji je bilo največ stečajev razglašenih v storitvenem sektorju, kamor sodi tudi gostinska industrija. Foto: Bloomberg
Nasprotno pa so dejavniki na strani povpraševanja, kot so upad zanimanja za nemške avtomobile, počasna rast kitajskega gospodarstva ali sankcije proti Rusiji, odigrali manjšo vlogo – prispevali so zgolj tretjino izgube tržnega deleža od leta 2017. Dolga leta so nemški proizvajalci dobavljali orodja in vozila, ki so bila temelj industrijske ekspanzije Kitajske, vendar je Kitajska medtem zgradila lastno industrijo na področjih, kjer so prej prevladovala nemška podjetja.
Po podatkih Bundesbank nemška podjetja zdaj izgubljajo tržni delež v primerjavi s kitajskimi tekmeci na številnih izvoznih trgih. Med letoma 2021 in 2023 so bile izgube nemškega izvoza skoraj izenačene z izgubami Velike Britanije po brexitu, medtem ko so ameriška podjetja, spodbujena s povpraševanjem po visokotehnoloških izdelkih in izvozom energentov, pridobivala tržni delež.
Nemčija izgublja prednost v zunanji trgovini: nominalni delež na svetovnem trgu izvoza blaga (2011 = 100). Vir: Bundesbank, STO
Kljub napovedim kanclerja Friedricha Merza, da mu bo z naložbami v višini tisoč milijard evrov v infrastrukturo in oboroževanje uspelo spodbuditi oslabljeno nemško gospodarstvo, pa je predsednik Bundesbank Joachim Nagel v nedavnem govoru poudaril, da kanclerjev investicijski program sam po sebi ne bo dovolj za vnovični zagon ekonomije.
"Samo več fiskalnega manevrskega prostora ne bo odpravilo šibkosti nemške rasti," je pojasnil Nagel in dodal: "Vzroki so globlji."
Za obrat v gospodarskem zatonu Nemčije Bundesbank poziva k svežnju strukturnih reform, ki vključujejo:
– boljše spodbude za povečanje delovne aktivnosti prebivalstva,
– poenostavitev migracijskih postopkov,
– zmanjšanje birokracije ter
– ciljno podporo startupom in inovacijam.
Bloomberg
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...