Rast plač na Hrvaškem rekordna, kaj pa pri nas?

Medtem ko se Slovenci sončimo na hrvaških plažah in opozarjamo, da so hrvaške plače manj obremenjene od slovenskih, pa na Hrvaškem poročajo o tem, kako rast plač tam ne pojenja. Celo več, na mesečni ravni se intenzivira. 

Obstaja več načinov za ugotavljanje realne rasti plač. Najbolj dostopen vir so podatki državnega statističnega urada. Povprečna neto plača marca na Hrvaškem je znašala 1.448 evrov in v Sloveniji 1.580 evrov.

Drugi način je ocena nominalne rasti stroškov dela na uro. Eurostat zbira podatke na ravni celotne EU, tako da se lahko Slovenija in tudi Hrvaška primerjata z ostalimi članicami, dodatno pa se lahko podatki razdelijo na rast plač v poslovnem in javnem sektorju.

Absolutni rekorder EU je Romunija z nominalno rastjo stroškov dela na uro 16,1 odstotka. Druga je Hrvaška z rastjo 13,5 odstotka. Hrvaška beleži upadanje dinamike rasti, vendar ostaja izjemna - neprekinjeno od drugega četrtletja 2023 zaseda prvo ali drugo mesto po rasti v EU. Vrh je dosegla v drugem četrtletju 2024 s 17,6-odstotno rastjo, kar predstavlja odličen rezultat. Podatki so koledarsko prilagojeni. 

Na četrtem mestu je Slovenija z 11,9-odstotno rastjo.

Povprečna nominalna rast stroškov dela na uro na letni ravni je v EU za prvo četrtletje letos znašala 4,2 odstotka, v evroobmočju pa 3,4 odstotka. Povprečji sta potiskali navzdol največji gospodarstvi, Francija in Nemčija, s svojo rastjo pod tri odstotka (Nemčija 2,8 odstotka, Francija 1,9 odstotka).

 

 

Manjšo rast beleži sektor, ki polni proračun, kot tisti, ki črpa proračunska sredstva

Nominalna rast stroškov dela na uro ni bila enaka v vseh sektorjih. Ključna razlika je med zasebnim in javnim sektorjem. Ta razlika je pomembna zaradi odnosa z državnim proračunom.

Zasebni sektor je neto vplačnik v državni ter regionalne in lokalne proračune. Državna blagajna se primarno polni iz davka na dodano vrednost (DDV), lokalne blagajne pa iz dohodnine. Trošarine, davek na počitniške objekte, davek od iger na srečo... veliko je virov financiranja države, mest in občin, večinoma pa gre za davke, ki se vsi plačujejo iz dohodkov prebivalcev, neposredno ali posredno.

Zaposleni v javnem sektorju so neto prejemnik sredstev proračuna. Seveda tudi oni plačujejo DDV, davek od dohodka, trošarine itd., vendar jih plačujejo iz sredstev, ki so prišla iz istega proračuna, v katerega vplačujejo davke. Recimo, da javni uslužbenec plača 250 evrov dohodnine - v bistvu le vrača v proračun del denarja, ki ga je proračun že prej namenil za njegovo plačo.

Zato je ključno, da plače v javnem sektorju ne presegajo tistih v zasebnem sektorju in ne rastejo hitreje od njih.

Na Hrvaškem denimo se dogaja ravno obratno. Letna nominalna rast stroškov dela na uro, koledarsko in sezonsko prilagojena, je narasla za 15,2 odstotka v prvem četrtletju 2025 v javnem sektorju in za 12,5 odstotka v zasebnem. Razlika 2,7 odstotne točke v rasti med letom ni zanemarljiva, ker se z leti kopiči in v državi nastane velika razlika med plačami v javnem in zasebnem sektorju v korist javnega.

To nesorazmerje obstaja tudi v Sloveniji, na Poljskem, na Madžarski in v Litvi. V večini EU je bila rast nominalnih stroškov dela na uro, kar je kazalnik rasti plač, večja v zasebnem kot v javnem sektorju, v državah, kjer je javni sektor rastel hitreje, pa je bila ta razlika manjša.

 

 

Od postpandemijskega okrevanja je največ koristi užival javni sektor

Eno leto ni dovolj dolgo obdobje za ugotavljanje dolgoročnih gibanj. Za to je treba preučiti nominalno rast stroškov dela na uro od 2020 do danes. Takrat postane jasno, da plače hrvaškega javnega sektorja rastejo daleč hitreje kot plače zasebnega sektorja, kar je v EU najbolj skrajen primer takšnega nesorazmerja.

Rast je od leta 2020 do prvem četrtletju 2025 v zasebnem sektorju Hrvaške znašala 53,1 odstotka, v javnem sektorju pa 69 odstotkov. Razlika 15,9 odstotne točke je za tako kratko obdobje občutna.

Večina članic EU in nekatere okoliške države so se odločile za drugačno politiko. Rast nominalnega stroška plač za uro dela, kar je pokazatelj rasti plač, je bil večji v zasebnem kot v javnem sektorju.

Slovenija je imela za 8,8 odstotne točke večjo rast v zasebnem kot v javnem sektorju, Srbija pa celo za 12,3 odstotne točke v prid zasebnega. To so veliko bolj stabilne in dolgoročno bolj vzdržne strukture rasti nominalnih stroškov dela na uro kot na Hrvaškem.

Toda, v Sloveniji so se plače javnim uslužbencem z letošnjim letom povišale, zato bo treba počakati na statistiku za leto 2025. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar