V območju z evrom je junija medletno padla tako vrednost izvoza kot uvoza. Prva ocena Eurostata kaže, da so imele evrske države 22,3 milijarde evrov presežka v zunanji trgovini.
Izvoz blaga iz evro območja je junija 2024 znašal slabih 237 milijard evrov, kar je 6,3 odstotkov manj kot junija lani, uvoz pa je znašal 214,3 milijarde evrov oziroma 8,6 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. To pomeni, da je blagovna menjava s tujino junija znašala 22,3 milijarde evrov, junija leta 2023 je bila 18 milijard evrov.
Presežek v evro območju se je junija v primerjavi z majem povečal za dobrih osem milijard evrov. Razlog za povečanje je predvsem v povečanju presežka v kategoriji strojev in vozil, kemikalij in drugega industrijskega blaga ter zmanjšanje primanjkljaja za energijo za 2,6 milijarde evrov.
Preberi še
Cene plina v Evropi najvišje po lanskem decembru
Moldavija je plinski sektor v četrtek postavila v stanje "zgodnje pripravljenosti".
09.08.2024
Šibka proizvodnja v Evropi. Bo zato rast BDP nižja?
Objavljeni so najnovejši podatki o proizvodnem indeksu PMI v evro območju.
01.08.2024
Signalu za recesijo na obvezniškem trgu pojenjajo moči
Analitiki: Preden se obrnejo krivulje, pa je nujna ena stvar – znižanje obrestnih mer pri centralnih bankah.
31.07.2024
Rezervacije prek spletnih platform: V prvem četrtletju 28-odstotna rast
Turistične nočitve v kratkoročnih nastanitvah so še naprej dosegale nove mesečne rekordne vrednosti.
29.07.2024
V prve pol leta je evro območje zabeležilo presežek v višini dobrih 107 milijard evrov, medtem ko je primanjkljaj v obdobju od januarja do junija 2023 znašal tri milijarde evrov. Izvoz blaga iz evro območja v tujino se je zmanjšal 0,8 odstotka na 1.430 milijard evrov, uvoz pa kar za dobrih osem odstotkov na 1.322 milijarde evrov.
Okoli 10-odstoten padec uvoza iz Kitajske in ZDA
Države evro območja so v primerjavi z lanskim junijem z najpomembnejšima partnericama, Kitajske in ZDA, uvozile za okoli desetino manj blaga, medtem ko so izvozile v Kitajsko za okoli štiri odstotke manj, v ZDA pa za nekaj manj kot dva odstotka več. Največ se je skrčil uvoz iz Švice in Japonske, in sicer za 14 odstotkov, za 14 odstotkov manj pa so države članice EU izvozile v Turčijo in Japonske.