Rekordno visoka odvisnost EU od uvoza nafte in naftnih derivatov

Odvisnost EU od uvoza celotne skupine surove nafte in naftnih derivatov se je leta 2022 povzpela na novo rekordno vrednost 97,7 odstotka. Do tega povečanja je prišlo po znatnem zmanjšanju uvozne odvisnosti v letu 2021 na 91,6, navaja evropski statistični urad Eurostat.

Uvozna odvisnost, zabeležena leta 2022, je bila posledica kombinacije sprememb v neto uvozu (plus 9,5 odstotka), pri čemer se je uvoz povečal za 4,9 odstotka, izvoz pa zmanjšal za 1,7 odstotka, in povečanja bruto razpoložljive energije za 2,8 odstotka.

Večje povpraševanje po energentih za transport

Na povečanje odvisnosti je vplivalo tudi povečanje zalog za 8,3 milijona ton naftnega ekvivalenta (Mtoe). Kopičenje je pomagalo nadomestiti del zalog surove nafte in bencina, porabljen leta 2021, še navaja Eurostat.

 

 

K povečanju uporabe surove nafte je prispevalo večje povpraševanje po gorivih v prometnem sektorju. Poraba motornega bencina se je v letu 2022 povečala za 6,3 odstotka, poraba kerozinskega goriva za letalske motorje pa se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečala za 32,5 odstotka.

Povečanje uvozne odvisnosti je sovpadalo s precejšnjimi spremembami v izvoru uvoza; padec uvoza iz Rusije zaradi sankcij je nadomestil uvoz iz  Savdske Arabije, Združenih držav Amerike in Norveške, navaja Eurostat.

Proizvodnja surove nafte v EU se še vedno zmanjšuje

Leta 2022 se je proizvodnja surove nafte v EU še naprej zmanjševala, kljub znatnemu zvišanju cen surove nafte, ki ga je povzročila ruska agresija na Ukrajino. Proizvodnja je leta 2022 padla na zgodovinsko najnižjo točko in dosegla 16,3 milijona ton (Mt), kar je 7,4 odstotka manj kot leta 2021. »Če upoštevamo daljši časovni okvir, se proizvodnja surove nafte zmanjšuje že od leta 2004, ko je dosegla najvišjo vrednost 41,8 milijona ton, pri čemer se je vrednost leta 2022 v primerjavi z rekordno vrednostjo zmanjšala za 61 odstotkov,« pišejo evropski statistiki.

Največje proizvajalke nafte v EU leta 2022 so bile Italija (4,5 Mt), Danska (3,2 Mt) in Romunija (3,0 Mt). V primerjavi z letom 2021 se je proizvodnja zmanjšala v vseh treh državah: Italija (minus osem odstotkov), Danska (minus dva odstotka) in Romunija (minus šest odstotkov).

Napetosti na Bližnjem vzhodu držijo trgovce v napetosti

Kot smo poročali, so cene nafte minuli konec tedna zaradi napada Irana na Izrael sprva zrasle čez 90 dolarjev na sod, a so nato kmalu padle na račun ugibanj, da bo konflikt ostal omejen. Nafta Brent se je najprej podražila za 0,7 odstotka na 91,05 dolarja za sod, nato pa se je znižala pod 90 dolarjev.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) pričakuje, da bodo rast proizvodnje in ponudbe nafte do leta 2025 prevzele države nečlanice kartela OPEC+, ki še naprej omejuje proizvodnjo. "Zgolj dodatne količine iz ZDA, Brazilije, Gvajane in Kanade bi lahko skoraj dosegle rast svetovnega povpraševanja po nafti v letošnjem in prihodnjem letu," piše IEA.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar