Kako se obdavčitev naših plač primerja s sosedi

V pravnem redu Evropske unije na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb ni posebnih pravil, zato se obdavčevanje dohodkov fizičnih oseb ne usklajuje na ravni EU. Države članice lahko tako svobodno oblikujejo sisteme obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, pri čemer morajo zagotavljati združljivost nacionalne zakonodaje s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Ob vladnem predlogu davčnih sprememb smo pogledali čez mejo, kakšni so davčni sistemi v sosednjih državah. Za nekatere države je davčna politika opisana tudi v vladnem predlogu sprememb davčne zakonodaje.

V Avstriji davčna olajšava do 11 tisoč evrov

Avstrija ima sedem dohodninskih razredov. Prvi davčni razred je tako imenovani ničti razred, nato sledijo davčni razredi z mejnimi stopnjami 20, 30, 42, 48, 50 odstotkov in zadnji davčni razred z mejno stopnjo 55 odstotkov. Ničti razred oziroma davčna olajšava se nanaša na obdavčljivi dohodek do 11 tisoč evrov, je zapisano v vladnem predlogu davčnih sprememb.

Za naslednjih sedem tisoč evrov je stopnja 20-odstotna, za nadaljnjih 13 tisoč evrov 30-odstotna in naslednjih 29 tisoč evrov 42-odstotna. Pri prihodkih od 60 do 90 tisoč evrov na leto je dohodninska stopnja 48-odstotna, do milijona evrov prihodkov pa 50-odstotna. Nad milijonom evrov dohodkov je stopnja 55-odstotna.

Določena občasna plačila, ki jih državljani poleg redne plače prejmejo enkrat ali v nekaj intervalih, imajo drugačno davčno obravnavo. Regres za letni dopust in božičnica sta obdavčena s solidarnostno dajatvijo, vendar do višine 620 evrov nista obdavčljiva. Ti dohodki se obdavčijo le, če mesečna bruto plača presega 24.380 evrov; takrat znaša davčna stopnja šest odstotkov. Če je plača višja od 50 tisoč evrov, znaša obdavčitev 27 odstotkov in tako naprej.

Južni sosedje imajo le dva davčna razreda

Hrvaška ima dva davčna razreda, in sicer z mejnima stopnjama 20 in 30 odstotkov. Do 360 tisoč hrvaških kun ali 47.800 evrov obdavčljivega dohodka je stopnja 20-odstotna, nad tem zneskom pa 30-odstotna.

Poleg tega nekatere občine lahko določijo dodatni davek na dohodek, in sicer od deset do 30 odstotkov, odvisno od števila prebivalcev. Najvišja stopnja dodatnega davka je trenutno v veljavi v Zagrebu, in sicer 18-odstotna. Ob tem so davčni zavezanci rezidenti upravičeni do osnovne osebne olajšave v višini štiri tisoč hrvaških kun mesečno.

Dohodek od nagrade za izvedbo v višini do pet tisoč kun (664,5 evra) in posebni bonus (npr. božičnica, regres) do tri tisoč hrvaških kun (398,7 evra) letno sta izvzeta iz obdavčitve. Od začetka leta 2020 so zaposleni z letnim obdavčljivim dohodkom do 360 tisoč kun in mlajši od 25 let opravičeni davčnih obveznosti, prebivalci, stari od 26 do 30 let, pa so upravičeni do polovičnega znižanja.

Italija s podobno obdavčitvijo kot pri nas

Italijani poznajo pet dohodninskih razredov: Do 15 tisoč evrov je obdavčitev 23-odstotna, do 28 tisoč evrov 27-odstotna in do 55 tisoč evrov 38-odstotna. Do 75 tisoč evrov prihodkov znaša dohodnina 41 odstotkov, nad tem zneskom velja 43-odstotna dohodninska stopnja.

Poleg tega v Italiji poznajo regionalno dohodnino, ki je odvisna od regije stalnega prebivališča in se giblje od 1,23 do 3,33 odstotka. V veljavi je tudi občinska dohodnina, ki znaša od nič do 0,9 odstotka.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je ocenila, da je leta 2021 povprečni samski delavec v Italiji izgubil 46,5 odstotka svoje bruto plače zaradi davkov in socialnih prispevkov, kar je peto najvišje razmerje v skupini 38 razvitih držav.

OECD: Obdavčitev se je lani ponovno povečala

Kot ugotavlja poročilo OECD, se je obdavčitev dela v lanskem letu ponovno povečala, saj so si države opomogle od gospodarskega krčenja, ki ga povzročila pandemija covida-19. "V večini držav je povečanje davčne obremenitve v letu 2021 več kot izravnalo upade, zabeležene v letu 2020, in se je davčna obremenitev vrnila celo na višje ravni kot leta 2019," so zapisali v poročilu Taxing Wages.

Za samskega delavca, ki prejema povprečno plačo, je povprečni davčni primež OECD leta 2021 znašal 34,6 odstotka, kar je zmanjšanje za 0,06 odstotne točke glede na leto 2020. Davčni primež se je povečal v 24 od 38 držav OECD. Po podatkih OECD ima Slovenija 43,6-odstotno davčno breme, kar nas uvršča na šesto mesto med državami OECD (dve mesti slabše kot prejšnji dve leti).

Poleg tega pri OECD računajo tudi realni znesek plače, ki ga prejme zaposleni. Slovenec s povprečno plačo in brez otrok domov odnese 65,5 odstotka svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,4 odstotka. Za primerjavo, povprečni zaposleni Avstrijec prejme 66,8 odstotka bruto plače.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar