Delodajalske organizacije ostre: 'Nov prispevek bo še obremenil plače'

Vlada je v ponedeljek potrdila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je v javni obravnavi in naj bi po besedah pristojnega ministra Simona Maljevac stopil v veljavo s prvim januarjem 2024. Veliko ogorčenja pa je slišati s strani delodajalskih organizacij, saj zakon prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo. "Tak predlog je tudi v nasprotju z obljubami vlade, ki je ob napovedi reform, kot enega od ciljev navedla ravno razbremenitev stroškov dela," opozarjajo članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Predlog zakona namreč predvideva uvedbo dodatnega prispevka, in sicer en odstotek prispeva zavarovanec, drugi odstotek pa delodajalec, kar bo dodatno obremenilo plače. "Slovenske plače so že nadpovprečno obremenjene, dodatni prispevki pa bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce," menijo delodajalske organizacije.

Predlog zakona je sicer obravnavala pogajalska skupina ESS, vendar ni dosegla niti minimalnega soglasja socialnih partnerjev. Tako po njihovih besedah ni bil obravnavan na ESS in zato predstavlja procesno kršitev socialnega dialoga oz. kršitev Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. 

Kot je dejal minister Maljevac, se zaveda, da je socialni dialog zelo pomemben, a so v časovni stiski, poleg tega pa so bila izhodišča predloga na ESS že predstavljena, večkrat so se tudi sestali. Prav tako so na ministrstvu ustanovili posvetovalno telo, kjer je sodelovalo več kot 40 organizacij.

Kako je financiranje urejeno v drugih državah EU?

Trije glavni modeli financiranja dolgotrajne oskrbe v evropskih državah so:

˗ proračunsko financiranje na podlagi davkov (lahko so zelo visoki ali tudi zelo nizki – dva tipa držav);

˗ pretežno socialno zavarovanje (poseben steber socialnega zavarovanja za DO ali financiranje iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja);

˗ mešani viri: proračunsko financiranje, socialno zavarovanje, zasebna zavarovanja.