Analitiki: Slovenija ni kot Grčija ali Italija

Evropska centralna banka obljublja, da bo aktivirala svojo pravico odkupovanja državnih obveznic tako imenovanih ranljivih držav, kot sta Grčija in Italija, kot obrambni mehanizem pred morebitno krizo na dolžniških trgih, je v torek napovedala predsednica osrednje banke Christine Lagarde. Povprečna inflacija v 19 državah, ki uporabljajo evro, je bila junija 8,6 odstotka, je v petek sporočil evropski statitični urad Eurostat. To je več od pričakovanj in utegne sprožiti bolj agresivno zviševanje obrestnih mer

Prav zaradi morebitnega agresivnega zategovanja denarne politike, bo ECB  "fleksibilna" pri tem, kako bo ponovno investirala za 1,7 trilijona evrov obveznic, ki jih je odkupila v času pandemije covida-19, da bi ustavila nezaželene pretrese na evropskem trgu obveznic.

V petek, 1. julija, se namreč konča dosedanji program odkupa državnih obveznic, kar bi lahko nekatere bolj ranljive članice evrskega območja izpostavilo špekulativnim napadom vlagateljev. 

"Odločili smo se, da bomo zelo fleksibilni pri ponovnem investiranju obveznic, ki smo jih doslej odkupili. Ta program se konča 1. julija," je povedala Lagarde v Sintri na Portugalskem. "Zagotoviti moramo, da se ohrani urejen prenos naših politik v vse dele evrskega območja. Soočili se bomo z vsemi ovirami, ki bi utegnile ogroziti naš cilj zagotavljanja stabilnosti cen."

Pričakovana napoved ECB

ECB naj bi po mnenju slovenskega ekonomista Blaža Hribarja, člana uprave Pokojninske družbe A iz Ljubljane, prodajala nemške državne obveznice in odkupovala obveznice Grčije in Italije, če bo donosnost na državne vrednostne papirje spet poskočila. 

Pokojninska družba A

"Ko bo donosnost na grško ali italijansko obveznico presegla štiri odstotke, bo morala ECB začeti kupovati te obveznice. To je edini način za znižanje njihove donosnosti," je v ekskluzivnem pogovoru za Bloomberg Adria povedal Hribar. "Zdaj naj bi vodili restriktivno denarno politiko, ker je inflacija visoka. Vendar bo treba znesek, ki ga bodo namenili za nakup grških ali italijanskih obveznic, sterilizirati. Sterilizacija pomeni, da moraš za znesek, ki si ga porabil denimo za nakup italijanskih obveznic, prodati določeno število kakovostnejših obveznic, kot so na primer nemške in avstrijske. ECB bo rekla, da ne gre za odkup, ampak za nevtralno operacijo, saj bodo na eni strani kupovali in na drugi prodajali. Torej bodo dajali denar v sistem in ga iz njega tudi jemali."

Tako imenovana fragmentacija, ko je donosnost na italijanske ali grške obveznice precej višja od donosnosti drugih, denimo nemških, je resen problem evrskega območja, je prepričan tudi Primož Cencelj, vodja oddelka za obvezniške naložbe pri družbi za upravljanje Generali Investments iz Ljubljane.

"Po mojem je rešitev zakladništvo na evropski ravni oziroma ravni evroobmočja, tako da bi se zadolževali po enaki in relativno nizki obrestni meri. Evropska komisija je že podala predlog v tej smeri," je dejal Cencelj v ekskluzivnem pogovoru za Bloomberg Adria.

Slovenija ni kot Grčija ali Italija

Donosnost na desetletne grške državne obveznice je bila ob 11.27 uri po srednjeevropskem času 3,55 odstotka, kažejo podatki Bloomberga, precej nižje kot je bila v torek, ko je Christine Lagarde napovedala morebitne ukrepe. Donosnost na te vrednostne papirje je dosegla vrh 14. junija, ko je znašala 4,66 odstotka. 

Takrat je tudi donosnost na slovenske državne obveznice poskočila na 2,77 odstotka, kar je najvišja raven letos. Po zadnjih podatkih Bloomberga je njihova donosnost v petek ob 11.27. uri znašala 2,34 odstotka. Hribar je prepričan, da slovenskih državnih obveznic ne moremo metati v isti koš z grškimi ali italijanskimi. 

"Ne bi rekel, da smo kot Italijani ali Grki, ampak smo zelo daleč od njih. Osnovne številke so dobre in percepcija trga je ugodna," nam je povedal sogovornik. "Smo na sredini evroobmočja, morda malce višje. Na dober dan smo v zgornji tretjini varnih držav. Takšna je percepcija trgov glede slovenskih državnih obveznic."

Cencelj meni, da vlagatelji Slovenijo obravnavajo kot jedrno državo, zato tudi on ne pričakuje težav oziroma skoka donosnosti na referenčno slovensko obveznico.

"Slovenske obveznice na trgu trenutno trgujejo skladno z našim statusom blizu jedra. Tako jih ne moremo uvrščati med obveznice perifernih držav," je dejal. "Razlogov za to je več. Od izjemnega dela državne zakladnice do dobre trenutne makroekonomske situacije, v okviru katere pozitivno presenečajo davčni prihodki. Kljub večjemu pritisku na zahtevane donosnosti na trgu država nima nujne potrebe za novo zadolževanje."

Največja grožnja trgom in finančni stabilnosti je po mnenju Blaža Hribarja inflacija, kar je v torek poudarila tudi predsednica ECB Lagarde in so v petek potrdili podatki Eurostata.

Inflacija je vse trši oreh

"Bojim se, da bomo še zelo presenečeni, kako vztrajna in trmasta bo inflacija," je dejal v pogovoru za Bloomberg Adria. "Inflacije se bo težko znebiti, saj ne narašča samo zaradi Ukrajine ali zaradi ene kitajske tovarne, ampak zaradi spleta okoliščin zadnjih 15 let, ko smo črpali denar v sistem, ko so denar ponujali in dajali, pa ga nihče ni potreboval. Potem je prišel covid-19 in politiki in podjetja so se navadili, da je denar na voljo. Zato imamo zdaj inflacijo."

Povprečna inflacija v evrskem območju v maju je bila 8,1 odstotka, junija pa je poskočila na 8,6 odstotka. V Sloveniji smo včeraj prvič po 25 letih zabeležili rekordno, 10,4-odstotno inflacijo. Nekateri vlagatelji menijo, da je za zajezitev rasti potrošniških cen nujno agresivno zviševanje obrestnih mer. Da je zaostrovanje denarne politike nujno in da ECB zamuja z ukrepanjem, je prepričan tudi Hribar.

"Finančni trgi pričakujejo dvig referenčne obrestne mere ne samo julija, ne samo septembra, ampak kar do konca leta. Torej da se bo referenčna obrestna mera dvignila čez raven enega odstotka ali 1,5 odstotka proti koncu leta oziroma spomladi prihodnje leto," nam je povedal. "Po mnenju kapitalskih trgov in po mojem mnenju ECB občutno zamuja s svojim ukrepanjem proti trenutno zelo visoki inflaciji."

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar