Nemčija na robu recesije: Marca občuten upad industrijske proizvodnje

Obseg nemške industrijske proizvodnje se je po prvih podatkih zveznega statističnega urada (Destatis) marca v primerjavi s februarjem zmanjšal za 3,4 odstotka. To je v nasprotju s pričakovanji analitikov, ki so po 2,1-odstotni rasti v februarju pričakovali rast. Novi podatki Nemčijo znova pomikajo na rob recesije.

Na četrtletni ravni je bil obseg proizvodnje v prvem četrtletju 2,5 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju prejšnjega leta. K upadu proizvodnje je še posebej veliko prispevala avtomobilska industrija. Proizvodnja motornih vozil in delov za motorna vozila je po 6,9-odstotni rasti v prejšnjem mesecu upadla za 6,5 odstotka. Izrazito negativno sta na skupni obseg vplivala tudi upada v strojništvu (–3,4 odstotka) in gradbeništvu (–4,6 odstotka).

Proizvodnja v energetsko intenzivnih panogah je marca v primerjavi s februarjem upadla za 3,3 odstotka. V primerjavi z marcem lani, ki je bil še razmeroma nezaznamovan zaradi močnega dviga cen energentov zaradi vojne v Ukrajini, je bila energetsko intenzivna proizvodnja 12,9 odstotka manjša. 

Po besedah analitikov gre za novo slabo novico za največje gospodarstvo v Evropski uniji (EU). "Ti podatki so še en dokaz, da nevarnosti recesije ne bi smeli podcenjevati," je dejal analitik pri banki LBBW Elmar Völker. Čeprav podatki prihajajo z velikim zamikom in novejše objave kažejo, da se celotno gospodarstvo širi, se lahko zaradi nepričakovano slabe proizvodne uspešnosti še zniža odčitek bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju.

To pomeni, da bi lahko Nemčija padla v recesijo med oktobrom in marcem. Predhodna ocena rasti BDP za prve tri mesece leta 2023 kaže na stagnacijo, medtem ko je v zadnjem trimesečju lani prišlo do 0,5-odstotnega krčenja BDP. Država je v recesiji, če je rast BDP v dveh zaporednjih četrtletjih negativna. 

Nemci v mestnih središčih zapravljajo manj

Ob tem tudi maloprodaja v nemških mestnih središčih ostaja pod predpandemsko ravnjo, ugotavlja nedavna študija, ki jo je izvedel inštitut Ifo za območja Berlina, Münchna, Hamburga, Stuttgarta in Dresdna. "Marca je bila zasebna poraba v središču mesta še vedno pet odstotkov nižja kot leta 2019," ugotavljajo statistiki. Hkrati so stanovanjska območja in predmestja zabeležila močno rast prodaje. Potrošnja se je tam povečala tudi do 30 odstotkov, zlasti na območjih, kjer je lahko veliko ljudi delalo od doma.

"Od pandemije skoraj četrtina zaposlenih dela od doma vsaj en dan na teden. Prav tako več nakupujejo tam, kjer živijo. Pričakujemo, da se bo ta sprememba v nakupovalnem vedenju ohranila," pravi Carla Krolage z Ifa. 

Kljub temu je lani trgovcem na drobno uspelo ponovno pridobiti tržni delež prek spletnega nakupovanja. Poleti 2022 je spletna prodaja predstavljala 21,2 odstotka porabe potrošnikov, kar je več kot dve odstotni točki manj v primerjavi s prejšnjim letom. Trend spletnega nakupovanja se je po pandemiji ustavil, ugotavljajo v Ifu.