Na pariških ulicah se kopičijo kupi smeti, v Bordeauxu so protestniki zažgali vhodna vrata mestne hiše, v vseh večjih mestih po Franciji pa se nasprotniki pokojninske reforme v dimu solzivca spopadajo s policijo. Prizori s francoskih ulic vse bolj spominjajo na proteste rumenih jopičev v času prvega mandata Emmanuela Macrona, kar tudi v drugem mandatu oddaljuje uresničitev predsednikove vizije gospodarstvu prijazne države.
Macron po dolgotrajnih parlamentarnih pogajanjih, ki so jih spremljale tudi stavke in množični protesti, naposled ni imel večine v parlamentu, zato je prejšnji teden tik pred glasovanjem uporabil člen ustave, ki mu omogoča sprejetje zakona brez glasovanja v parlamentu. To je nekaj negodovanja povzročilo tudi v Macronovih strankarskih vrstah, njegova vlada pa je komaj preživela glasovanje o nezaupnici, ki je sledilo potezi.
"Vedno sem podpiral pokojninsko reformo, se pa vsekakor ne strinjam z uporabo člena 49.3 za tako občutljivo in razdiralno tematiko," je dejal Christophe Marion, član Macronove stranke Republika, naprej! (fr. La Republique En Marche!). "Zame to pomeni priznanje poraza. Sam bi raje dopustil glasovanje in ga izgubil."
Preberi še
Francozi znova zavzeli ulice: Rafinerije blokirane, leti odpovedani
Zaradi prekinjene dobave iz rafinerij raste zaskrbljenost zaradi pomanjkanja goriva na letališčih.
23.03.2023
Pokojnine: Macron vztraja, na ulicah Pariza se nabirajo smeti
Po podatkih mestnih oblasti je bilo v sredo na pločnikih v Parizu približno 9.500 ton smeti.
22.03.2023
Kot kaže, bodo Francozi delali do 64. leta
Vlada francoskega predsednika Emmanuela Macrona je pokojninsko reformo uzakonila z izvršnim ukazom.
16.03.2023
Dan po protestih francoski senat sprejel dvig upokojitvene starosti
Za ukrep je glasoval 201 poslanev, proti pa 115.
09.03.2023
Proti zakonu so spregovorili tudi sindikati in državljani, največ nasprotovanja pa je deležen predviden dvig najnižje dovoljene upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Pokojninski reformi nasprotujejo skoraj tri četrtine Francozov; večina jih meni, da je ta neučinkovita, nepravična in nepotrebna, kažejo podatki, ki so jih za BFM TV pripravili pri Elabe Polls.
Vizija gospodarske rasti
Po drugi strani Macron vztraja, da je reforma nujna za finančno vzdržnost francoske pokojninske blagajne, dvig upokojitvene starosti pa je obljubljal že na zadnjih volitvah leta 2022, na katerih si je zagotovil drugi mandat. Francija ima eno najnižjih upokojitvenih starosti med primerljivimi državami, na primer v zahodni Evropi ali med državami G7. Kot drugod v Evropi se francosko prebivalstvo stara, življenjska doba se daljša; javni dolg znaša skoraj tri tisoč milijard oziroma 114 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), piše Bloomberg.
Enostransko sprejetje reforme Macrona "ne osrečuje", kot je dejal v televizijskem intervjuju v Franciji, "a moramo nadaljevati, saj je to v višjem interesu naroda".
Macron je na volitvah leta 2017 postal najmlajši predsednik države v njeni zgodovini, obljubljal pa je preseganje ideoloških delitev, vlaganje v razvoj in inovacije, privabljanje tujih investicij in podporo gospodarstvu. Z večino tudi v parlamentu je bil plaz Macronovih reform delno uspešen; v lanski kampanji za ponovno izvolitev je lahko pokazal na najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjem desetletju, hitro okrevanje po pandemiji in rast investicij po več letih zaostajanja za Združenim kraljestvom in Nemčijo. Obenem so njegov prvi mandat prav tako zaznamovali množični protesti in nasilni izgredi t. i. rumenih jopičev, ki so ulice zasedli zaradi visokih cen goriva in zahtevali nižjo obdavčitev za gorivo.
Padec podpore, vzpon populizma
Kritiki so Macrona pogosto opisovali kot "predsednika bogatih", saj ukrepi njegove administracije vključujejo tudi nižje davke na najbogatejše. Drugi mandat si je kljub temu uspel priboriti, in sicer predvsem zato, ker je mnogo volivcev želelo blokirati prevzem oblasti desni populistični stranki Nacionalni zbor, ki jo vodi evroskeptična Marine Le Pen. V nedeljski javnomnenjski anketi podjetja Ifop bi 26 odstotkov vprašanih glasovalo za Le Pen, kar je pet odstotkov več od zadnje, novembrske, ankete. Koalicija strank, ki podpira predsednika, bi dobila 22 odstotkov glasov, kar je pet odstotkov manj od zadnjega merjenja.
Pred Macronom so še štiri leta vladanja, v katerih ima možnost uresničiti svojo vizijo, a bo pri tem očitno deležen vsaj toliko nasprotovanja kot v prvem mandatu. Pri tem ne pomaga dejstvo, da kljub nekaterim pozitivnim trendom francoskega gospodarstva stopnja zaposlenosti in gospodarska rast zaostajata za evropskim povprečjem.
S pomočjo Williama Horobina, Tare Patel in Samyja Adghirnija.