Slovensko gospodarstvo naj bi letos zraslo za 5,8 odstotka, ocenjujejo v Banki Slovenije. Rast naj bi spodbujala predvsem zasebna potrošnja, k temu pa bodo pripomogli visoka zaposlenost, nakopičeni prihranki iz časa pandemije in nadaljnja rast plač.
"Napoved razmeroma visoke rasti v letošnjem letu v pomembnem delu izvira iz statističnega učinka prenosa visoke gospodarske aktivnosti v drugi polovici preteklega leta," so v centralni banki zapisali v sporočilu za javnost. "Sočasno z izrazitim učinkom prenosa pa pričakujemo, da bodo poslabšane razmere v zunanjem okolju in okrepljeni inflacijski pritiski postopoma umirjali tekočo gospodarsko rast v nadaljevanju letošnjega in v začetku naslednjega leta."
Zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in manjše razpoložljivosti investicijskih dobrin naj bi se zasebno investiranje počasi umirilo. Slovensko gospodarstvo naj bi bilo tudi dobro pripravljeno na morebitno gospodarsko krizo, saj je zadolženost slovenskih podjetij relativno nizka. Posledično naj bi ohranili tudi visoko stopnjo zaposlenosti, ki naj bi v prihodnjih letih še dodatno rasla.
Preberi še
Gospodarstva plačujejo pozno ukrepanje centralnih bank
Tudi ko so se lanskoletne napovedi o inflaciji izkazale za napačne, večje centralne banke niso dovolj hitro ukrepale s strožjo monetarno politiko.
15.06.2022
Danes izredni sestanek ECB; skrbi jih dogajanje na obvezniškem trgu
Vse oči so uprte v dogajanje na obvezniškem trgu. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so precej poskočile, najbolj zaskrbljujoč je dvig donosnosti italijanskih.
15.06.2022
Vse večji strah pred visoko inflacijo in nizko gospodarsko rastjo
Bojazen vlagateljev pred stagflacijo, torej visoko inflacijo in nizko gospodarsko rastjo, je na najvišji ravni od leta 2008.
14.06.2022
Visoka inflacija bo vplivala tudi na rast plač
Inflacija naj bi še nekaj časa ostala visoka. Ocena Banke Slovenije je, da bo letos znašala devet odstotkov, naslednje leto pa se bo znižala na 4,5 odstotka. Ciljni vrednosti dveh odstotkov naj bi se približala leta 2024.
K inflaciji bodo letos najbolj prispevali dražji energenti, naslednje leto pa predvsem višje cene hrane in storitev. Posledično naj bi se zvišale tudi plače, in sicer povprečno za 4,5 odstotka na leto, ocenjujejo centralni bankirji.
Glavno tveganje za slovensko gospodarstvo ostaja vojna v Ukrajini, ki draži predvsem energente in hrano. V Banki Slovenije pričakujejo še, da se bodo dobavne verige surovin in izdelkov postopoma normalizirale do naslednjega leta.