Evropska centralna banka je v četrtek napovedala skorajšnji konec obsežnega odkupovanja državnih obveznic in objavila, da bo na prihodnjem srečanju julija dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke. To bo prvi takšen ukrep po več kot desetletju. Glavna skrb ECB je vztrajno visoka raven inflacije.
Načrt je skladen z napovedjo predsednice ECB Christine Lagarde, ki želi končati obdobje, ko so stroški zadolževanja v negativnem območju. Osrednja evropska banka si hkrati prizadeva omejiti rekordno inflacijo, ne da bi pri tem dodatno obremenila gospodarstvo, ki že tako trpi zaradi posledic vojne v Ukrajini.
Predsednica ECB Christine Lagarde meni, da je največja grožnja za stabilnost cen v evroobmočju vse višja inflacija.
Zaradi rekordne inflacije v evrskem območju pozivi Evropski centralni banki, naj zategne monetarno politiko.
31.05.2022
Združenej bank Slovenije je ponudilo odgovore na nekatera vprašanja o negativnih obrestnih merah v kreditnih pogodbah strank.
16.05.2022
Evropska centralna banka (ECB) bo najverjetneje ob koncu leta dvignila obrestne mere. To pa bo podražilo tudi posojila.
11.05.2022
Bloomberg
Preberi še
ECB pod pritiskom, da čim prej zviša ključno obrestno mero
Združenje bank o obdobju negativnih obrestnih mer, ki se izteka
ECB bi lahko letos dvignila obrestne mere, kaj to pomeni za posojila
Sveži gospodarski kazalniki
Guvernerje držav članic evra, med katerimi je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, in druge predstavnike odbora za določanje obrestnih mer bodo vodile četrtletne napovedi o gospodarski rasti in drugih kazalnikih, ki naj bi prispevali k bolj jasni sliki o posledicah ruske invazije na Ukrajino.
V najnovejši napovedi za evrsko inflacijo so strokovnjaki pri ECB močno poslabšali svojo projekcijo za rast potrošniških cen. Po novem naj bi letna inflacija ob koncu leta 2022 znašala 6,8 odstotka, prihodnje leto 3,5 odstotka in 2,1 odstotka leta 2024. Inflacija je trenutno več kot štirikrat višja in je v maju znašala 8,1 odstotka na letni ravni. Več kot 60 centralnih bank po svetu je že dvignilo ključne obrestne mere. Bruto domači proizvod naj bi letos na letni ravni zrasel za 2,8 odstotka, prihodnje leto in leta 2024 pa za 2,1 odstotka.
"Po julijskem dvigu bomo septembra še enkrat povečali ključne obrestne mere," je na tiskovni konferenci v Amsterdamu povedala predsednica ECB Christine Lagarde. ECB se namreč po pandemiji covida-19 enkrat letno sestaja izven svojega sedeža v Frankfurtu v Nemčiji. "Naj spomnim, da gre za tri ključne obrestne mere. Če se bo inflacija pokazala za bolj trmasto, kot sedaj kaže, utegnemo na septembrskem srečanju povečati obrestne mere tudi za večji odstotek, kot jih bomo julija."
Tri obrestne mere, o katerih je govorila Lagardova, so operacije glavnega refinanciranja, ki trenutno znaša 0 odstotkov, mejni depozit, ki znaša -0,5 odstotka, in mejno posojilo, ki znaša 0,25 odstotka.
Bloomberg
Kako visoko dvigniti obrestne mere?
ECB bo s 1. julijem prenehala z odkupom državnih obveznic, so zapisali v sporočilu za javnost po četrtkovem srečanju. Glavni ekonomist osrednje evropske banke Philip Lane je dvig ključne obrestne mere za 0,25 odstotka označil za "referenčni korak", nekateri njegovi sodelavci pa menijo, da bi bilo treba začeti z 0,5-odstotnim dvigom.
Sporno je tudi vprašanje, kako visoko naj ECB dvigne obrestne mere, saj ekonomisti ocenjujejo, da je ta meja med enim in dvema odstotkoma. Med člani izvršnega odbora, ki zagovarjajo bolj postopne ukrepe, je Fabio Paneta, ki je opozoril pred previsoko ravnijo ključne obrestne mere. Paneta je predlagal, da bi bilo smiselno za nekaj časa ustaviti dviganje, ko bo obrestna mera na ničli.
Bojazen pred stagflacijo
Ključni so torej ekonomski indikatorji, ki potrjujejo napovedi, da bodo cene zaradi vojne v Ukrajini in zaradi zastojev v oskrbovalnih verigah v Aziji še nekaj časa ostale na visoki ravni. Napoved o šibkejši gospodarski rasti bo okrepila bojazen pred stagflacijo - obdobjem visoke inflacije in nizke gospodarske rasti.
Bloomberg
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj s sedežem v Parizu je znižala decembrske napovedi gospodarske rasti. Svetovni bruto domači proizvod naj bi v letošnjem letu zrasel za tri odstotke, naslednje leto pa za 2,8 odstotka, ocenjuje OECD, ki mu rečejo tudi klub bogatih držav. Rast BDP v evrskem območju je za letos ocenjena na 2,5 odstotka.
"Obstaja tveganje, da raven inflacije upade hitreje, kot je pričakovano danes," je za Bloomberg povedal Colin Ellis, vodja oddelka za kredite pri agenciji za bonitetne ocene Moody’s Investor Service. "Če bi cene energentov iz kakršnegakoli razloga drastično upadle, bi lahko hitro ponovno dobili nizko inflacijo."
Donosnost na državne obveznice raste
Nekateri viri znotraj ECB zagovarjajo tudi bolj odločno retoriko, da bi tako omejili rast donosnosti na državne obveznice bolj ranljivih članic evroobmočja, kot je denimo Italija, so izvedeli novinarji Bloomberga.
Donosnost na referenčno italijansko desetletno obveznico je poskočila na 3,30 odstotka v primerjavi z 1,27 odstotka na začetku leta, kažejo podatki Bloomberga. Najvišja donosnost je bila 6. junija, in sicer 3,41 odstotka. Raste tudi donosnost na slovenske državne obveznice. Donosnost na desetletne vrednostne papirje je poskočila na 2,27 odstotka, medtem ko je bila na začetku leta komaj 0,39-odstotna. Najvišja donosnost tudi na slovenske obveznice je bila 6. junija, in sicer 2,29 odstotka, je mogoče razbrati na Bloombergovem terminalu.
.webp){kind=icon}
