Jedrna inflacija v evrskem območju decembra zrasla, ECB ostaja ostra

Potem ko je letna inflacija v evrskem območju novembra 2022 znašala 10,1 odstotka, se je decembra spustila na raven 9,2 odstotka, kažejo prve ocene cen življenjskih potrebščin evropskega statističnega urada (Eurostat). 

Upad je še večji, kot so ga pričakovali analitiki, ki so napovedovali 9,5-odstotno stopnjo letne inflacije v decembru. Gre za najnižjo raven inflacije po avgustu lanskega leta, najbolj pa so k ohladitvi prispevali cenejši energenti. Stopnja jedrne inflacije, iz katere so izvzete cene energije in hrane, je zrasla z novembrskih pet na 5,2 odstotka.

Letna rast cen energentov se je v primerjavi z novembrom znižala za 9,2 odstotne točke, na 25,7 odstotka. Cene hrane, alkohola in tobaka so na mesečni ravni zrasle za 0,2 odstotne točke, na 13,8 odstotka, prav tako cene neenergetskih industrijskih dobrin in storitev, ki so na letni ravni 6,4 oziroma 4,4 odstotka dražje.

Najvišjo inflacijo v evrskem območju še vedno beležijo v Latviji (20,7 odstotka) in Litvi (20 odstotkov). Najnižjo stopnjo inflacije so decembra zabeležili v Španiji, kjer je znašala 5,6 odstotka.

Kaj ohlajanje inflacije pomeni za obrestne mere?

Svet guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) bo letos zagotovo dvignil ključne obrestne mere še vsaj dvakrat. O višini dvigov se bodo odločali od sestanka do sestanka, na podlagi sprotnih podatkov.

Predsednica ECB Christine Lagarde sicer opozarja, da decembrsko ohlajanje inflacije ne pomeni nujno, da se indeks cen življenjskih potrebščin januarja ne bo ponovno zvišal. Centralni bankirji na obeh straneh Atlantika sicer konsistentno poudarjajo, da je treba umiriti podivjano inflacijo – tudi za ceno recesije, plitke ali globoke. Zato več članov sveta guvernerjev ECB opozarja, da bodo morale obrestne mere ECB ostati restriktivne dlje časa.

"ECB bo preusmerila svojo pozornost od stopnje splošne inflacije na jedrno inflacijo in rast plač," je za televizijo Bloomberg povedal Carsten Brzeski, ekonomist pri banki ING. "To bo tudi argument, s katerim bo ECB upravičevala restriktivno denarno politiko."

Analitiki Bloomberg Adria pa menijo, da bo ECB marca še zadnjič zvišala ključne obrestne mere, ki bodo nato do konca leta 2023 ostale nespremenjene. Kvantitativno zaostrovanje bo verjetno ena glavnih javnopolitičnih potez v naslednjih mesecih, ECB pa bo pozorno spremljala tudi stanje presežne likvidnosti v bančnem sektorju.

"Presežna likvidnost v sistemu evropske monetarne unije se sicer hitro zmanjšuje, kljub temu pa pričakujemo, da bo v lokalnih sistemih ostalo dovolj neangažirane likvidnosti, ki bo preprečila precej izrazitejši dvig obrestnih mer," ocenjujejo naši analitiki.