Menjava koledarja je čas za novoletne zaobljube in nove začetke. Po divji vožnji v letošnjem letu ponoven zagon Združenemu kraljestvu ne bi škodil.
V letu 2022 so se Britanci poslovili od kraljice in dveh premierjev – ena ni preživela niti dlje od sveže glave solate –, v novem letu pa jih čakajo recesija, visoke cene življenjskih potrebščin, rastoči stroški zadolževanja, dražje hipoteke in stavke v več ključnih sektorjih, od zdravstva do transporta. V obtok bodo počasi prikapljali novi bankovci s podobo novega kralja, s katerimi pa ne bo nič lažje plačati položnic za ogrevanje in elektriko.
Poleg evropske energetske krize in povišane inflacije, ki na Otoku vztraja malce nad desetimi odstotki, se bodo v prihodnje leto prelila tudi politična tveganja tako doma kot v tujini. Gospodarstvo je v večjih težavah kot v mnogih evropskih državah tudi zaradi učinka brexita, odločitve, ki jo vse več državljanov obžaluje. Dogovor o izstopu iz Evropske unije (EU) ustvarja napetosti na Severnem Irskem, ki je vse bolj izolirana od preostanka kraljestva, o neodvisnosti pa znova – oziroma še vedno – razmišlja Škotska.
Bank of England
Nov obraz na bankovcih
Po smrti kraljice Elizabete II. 8. septembra je prestol zasedel njen sin Charles, ki je postal Karel III. Britanska centralna banka (Bank of England – BoE, angl.) je ob izteku leta predstavila nove bankovce s podobo novega kralja. Ti bodo v obtok prišli do sredine leta 2024 in bodo počasi nadomeščali kraljičine funte, ki so v uporabi že od 60. let prejšnjega stoletja.
Trenutno je v obtoku 4,7 milijarde bankovcev v skupni vrednosti približno 82 milijard funtov; po podatkih BoE je največ tistih za 20 funtov. Na hrbtnih straneh bankovcev ostajajo isti obrazi, in sicer nekdanji premier Winston Churchill, pisateljica Jane Austen, slikar J. M. W. Turner in matematik Alan Turing.
Bankovce s podobo kraljice Elizabete II. uporabljajo tudi nekatere članice Commonwealtha, med njimi Kanada in Avstralija. V Kanadi je s podobo pokojne kraljice opremljen bankovec za 20 kanadskih dolarjev, v Avstraliji pa petdolarski bankovec. Avstralska centralna banka (Reserve Bank of Australia – RBA, angl.) je že sporočila, da bodo njihovi bankovci za zdaj ostali nespremenjeni.
Britanska kraljeva družina se ob menjavi monarha sooča z novimi izzivi, med katerimi sta tudi izstop princa Harryja in njegove žene Meghan Markle iz družine zaradi tabloidne gonje proti njima ter razkritij polna dokumentarna serija, ki jo je par delil na Netflixu. Čeprav družina ohranja večinsko podporo ljudstva in priljubljenost, ki bi si je želel vsak politik, med mladimi podpora usiha.
Bloomberg
Približno dve tretjini Britancev želita obdržati monarhično ureditev, kaže septembrska anketa YouGov. To je sicer več kot v maju, pred praznovanjem jubileja ob 70. obletnici kraljičinega vladanja in pred njeno smrtjo, ko je bila podpora malce več kot polovična.
Toda trenutno le 47 odstotkov mladih Britancev (od 18 do 24 let) želi obdržati monarhijo, v primerjavi s kar 86-odstotno podporo med starejšimi od 65 let, še kaže anketa YouGov. Podpora med mladimi je morda začasno večja zaradi smrti dolgoletne kraljice, saj je v maju – ko je bila Elizabeta II. še živa – krono podpirala le tretjina mladih.
Gospodarstvo v težavah
Čeprav je britansko gospodarstvo s pomočjo državnih izdatkov okrevalo po pandemiji, sta ga v letošnjem letu prizadeli še energetska kriza zaradi vojne v Ukrajini in visoka inflacija. Centralna banka je sledila ameriškemu Fedu z agresivnimi dvigi obrestnih mer, s čimer je skušala zamejiti rast cen, na zadnjem monetarnem zasedanju prejšnji teden pa so z dvigom za 50 bazičnih točk britanski bankirji – skladno z ameriškimi kolegi – signalizirali upočasnjevanje cikla zategovanja v začetku leta 2023.
Ključna obrestna mera BoE je z zadnjim dvigom dosegla raven 3,5 odstotka, kar je najvišja raven od finančne krize leta 2008, medtem ko je inflacija, ki je v novembru dosegla 10,7 odstotka, mesec prej pa rekordnih 11,1 odstotka, na najvišji ravni v zadnjih 40 letih.
Centralna banka pričakuje, da se bo bruto domači proizvod (BDP) v letu 2023 skrčil za 0,4 odstotka, v letu 2024 pa nato znova narasel za 0,2 odstotka, kar predstavlja najnižjo gospodarsko rast v državah G7 v tem obdobju. Še leta 2021 je Združeno kraljestvo beležilo najvišjo gospodarsko rast med državami G7, in sicer 7,5-odstotno, čeprav je pandemija leta 2020 poskrbela tudi za najgloblji padec v skupini največjih gospodarstev, kar 11-odstoten.
Funt je letos beležil izgube v primerjavi z evrom, trend pa bi se lahko nadaljeval tudi v naslednje leto. Bloombergova anketa med ekonomisti napoveduje, da bo tečaj med evrom in funtom v naslednjem letu zrastel z 0,87 funta za en evro na 0,89 funta za en evro. Glavni razlog za gibanje valutnih tečajev bodo razlike v stopnjah obrestnih mer Feda, BoE in Evropske centralne banke (ECB), saj pri zaostrovanju monetarne politike vsaka banka sledi svojemu tempu.
Stavke, rast hipotek, padec cen nepremičnin
Rast cen življenjskih dobrin, ki pritiska na dohodke gospodinjstev, je letos sprožila stavke v več sektorjih britanskega gospodarstva; stavkali so številni zaposleni, vključno z železniškim osebjem, pristaniškimi delavci, vozniki reševalnih vozil, poštnimi delavci in javnimi uslužbenci. Sredi decembra je stavkalo tudi do sto tisoč medicinskih sester, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje, poroča Bloomberg.
V letu 2023 se bodo mesečna hipotekarna odplačila povečala za štiri milijone gospodinjstev na Otoku, do leta 2025 pa še za dodatna dva milijona gospodinjstev, je v poročilu zapisala centralna banka. Povprečni mesečni obrok za tiste, ki se odločijo za refinanciranje hipoteke, bo naslednje leto znašal okrog tisoč funtov, kar je 250 funtov več kot trenutno.
"Padajoči realni dohodki, povečanje hipotekarnih stroškov in večja brezposelnost bodo vršili precej pritiska na finance gospodinjstev in oteževali zmožnost odplačevanja dolga," je v pismu finančnemu ministrstvu zapisal guverner centralne banke Andrew Bailey.
Bloomberg Mercury
Cenam nepremičnin se v letu 2023 obeta desetodstotni padec, kažejo rezultati ankete, ki jo je med ekonomisti izvedel Bloomberg. To bi bil prvi letni padec cen v zadnjem desetletju. Obrestna mera za dvoletno hipoteko s fiksno obrestno mero po podatkih Moneyfacts Group v povprečju znaša okrog 5,82 odstotka, še oktobra je bila na 14-letnem vrhu okrog sedmih odstotkov.
V letošnjem letu je britanska prestolnica izgubila status največje borze v Evropi, saj je 15. decembra pariška borza z 2.970 milijardami dolarjev skupne tržne kapitalizacije prehitela londonsko, kjer je tržna kapitalizacija kotirajočih podjetij dosegla 2.950 milijard dolarjev, je poročal Bloomberg.
Politične razprtije
Vladajoča konservativna stranka je letos poskrbela za precej dogajanja na političnem parketu. Julija je odstopil premier Boris Johnson, ki ga je preganjalo več škandalov, med njimi udeležba na zasebni zabavi v vladni rezidenci na Downing Street 10 v času kovidnega zaprtja.
Teflonski Boris, kot je bil poznan zaradi sposobnosti, da se izogne posledicam vseh svojih kontroverznih izjav in dejanj, je vajeti države naposled le prepustil Liz Truss, ki so jo izvolili člani stranke. Ta je v septembru skupaj s finančnim ministrom Kwasijem Kwartengom predstavila svoj prvi večji ukrep, t. i. "mini proračun", ki je vključeval davčne reze za največje zaslužkarje, odpravil omejitve na bonuse bankirjev in uvedel kapico na cene energije.
Bloomberg
Že sama napoved ukrepa je še isti dan povzročila prosti pad funta, ki je skoraj dosegel pariteto z dolarjem. BoE je morala posredovati z izrednim odkupom obveznic, s čimer je zaščitila predvsem pokojninske sklade, ki prihranke državljanov držijo v državnih obveznicah (gilts, angl.).
Truss je na položaju premierke zdržala vsega 44 dni, manj kot sveža glava solate, katere stanje je tabloid Daily Star v živo prenašal od njenega nastopa funkcije. Nasledil jo je njen nedavni tekmec in nekdanji finančni minister pod Johnsonom Rishi Sunak, ki je postal že tretji britanski premier od julija dalje.
Notranjepolitično dogajanje še naprej dodatno zapleta brexit, čeprav je Združeno kraljestvo EU uradno zapustilo že konec januarja 2020. Težave povzroča predvsem protokol o Severni Irski, ki provinco ločuje od preostanka kraljestva z vzpostavitvijo schengenske meje na Irskem morju, kar znova krepi klice k priključitvi Severne Irske Republiki Irski.
Tak dogovor je izpogajal Johnson, saj se je želel izogniti vzpostavitvi "trde" meje med Irsko in Severno Irsko, ki bi lahko ogrozila velikonočni sporazum iz leta 1998 ter s tem nestabilen mir med katoliki in protestanti.
Severni Irci in Škoti so na referendumu o izstopu iz EU leta 2016 glasovali za obstanek v političnem bloku, zato so bili s končnim izidom nezadovoljni. Škoti so leta 2014 že izvedli referendum o neodvisnosti, na katerem so se z ozko večino odločili ostati v skupni državi, a to je bilo še pred izstopom iz EU. V letu 2022 so vložili predlog za nov referendum, saj je bilo javno mnenje naklonjeno osamosvojitvi, a ga je britansko vrhovno sodišče zavrnilo.
Vztrajanje pri načelih brexita za premierja Sunaka in Združeno kraljestvo v letu 2023 tako pomeni tudi poglabljanje notranjih delitev v vse manj združenem Združenem kraljestvu, javno mnenje pa se je letos prvič prevesilo proti brexitu.
.webp){kind=icon}
