Britanska centralna banka s pričakovanim polodstotnim dvigom

Po včerajšnji odločitvi ameriške centralne banke (Federal Reserve), da upočasni monetarno zategovanje, je pričakovan dvig obrestnih mer za 50 bazičnih točk danes sprejela britanska centralna banka (Bank of England – BoE).

Deseti zaporedni dvig obrestnih mer je ključno obrestno mero banke dvignil na restriktivno raven štirih odstotkov, medtem ko se Združeno kraljestvo spopada z najvišjo inflacijo v zadnjih 40 letih. Ta je vrh dosegla oktobra lani, kljub manjšemu padcu ob koncu leta pa ostaja pri 10,5 odstotka, predvsem zaradi visokih cen hrane in energije. To je petkratnik ciljne ravni dveh odstotkov.

"Osnovna inflacija se je začela zniževati in bo verjetno močno padla v preostanku leta zaradi preteklih gibanj cen energije in drugih dobrin," so v sporočilu za javnost zapisali člani monetarnega odbora. "Vendar trg dela ostaja pregret, domači pritiski na cene in plače pa so močnejši od pričakovanj, kar kaže na tveganje večjega vztrajanja osnovne inflacije."

Pri BoE pričakujejo, da bo letna inflacija v letu 2023 znašala štiri odstotke. Glede obetov za gospodarstvo banka opozarja, da okrog tega obstaja "precej negotovosti", zato bodo še naprej spremljali gibanje cen, plač in brezposelnosti.

Za dvig je glasovalo sedem od devetih članov monetarnega odbora, preostala dva sta glasovala za ohranitev obrestne mere na ravni 3,5 odstotka. Mnogi vlagatelji in ekonomisti pričakujejo, da bo na naslednjem zasedanju v marcu BoE dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk, na 4,25 odstotka, kjer bo nato ostala do konca leta, sodeč po anketi banke.

Slabi obeti na Otoku

Mednarodne inštitucije napovedujejo, da se britanskemu gospodarstvu obeta hujše leto kot v evroobmočju ali v drugih državah G7. Po napovedi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) se bo britanski bruto domači proizvod (BDP) v letošnjem letu skrčil za 0,6 odstotka, s čimer bo po napovedi edina država G7 v recesiji. Gospodarstvo se ne bo vrnilo na predpandemske ravni vsaj do leta 2026, še pol milijona delavcev pa bo ostalo brez službe, napoveduje britanska centralna banka.

Poleg pandemije in vojne v Ukrajini, ki sta prizadeli tudi druga gospodarstva v Evropi in po svetu, Združeno kraljestvo trpi tudi zaradi negativnih učinkov izstopa iz Evropske unije (EU). T. i. brexit državo vsako leto stane sto milijard funtov, kaže raziskava Bloomberg Economics. Centralna banka med temi učinki izpostavlja pomanjkanje delovne sile, nizke poslovne naložbe in šibko produktivnost.

Državo že od lanskega poletja pretresajo stavke, saj sindikati tako v javnem kot zasebnem sektorju zahtevajo višje plače zaradi višjih življenjskih stroškov. Stavkovni val se stopnjuje prav v tem tednu; včeraj se je na ulice podalo skoraj pol milijona delavcev v javnem sektorju.

Po odločitvi banke je funt najprej poskočil v primerjavi z dolarjem in evrom, a kmalu znova upadel. Tečaj funt-dolar je 0,7 odstotka pod dnevnim izhodiščem, tečaj funt-evro pa 0,63 odstotka. Za en funt je treba odšteti 1,2295 dolarja oziroma 1,118 evra.

Nedolgo za ukrepom BoE bo svojo odločitev sporočila tudi Evropska centralna banka (ECB). Vlagatelji tudi v Frankfurtu pričakujejo dvig obrestnih mer za 50 bazičnih točk, kar bi ključno obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja dvignilo na tri odstotke.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar