Francoska vlada bo ta teden začela pogovore za zaprtimi vrati z zakonodajalci v prizadevanju, da bi rešila proračun iz grenke, počasi potekajoče parlamentarne razprave, ki bi lahko odnesla predsednika vlade Sébastiena Lecornuja.
Premier je svoje ministre pozval, naj v sklopu novega poskusa doseči dogovor o "širokih načelih" proračuna za prihodnje leto povabijo predstavnike različnih strank, stran od strankarskih pritiskov razklane Narodne skupščine. Po navedbah njegovega urada se bo v ponedeljek sestal z vodji poslanskih skupin iz spodnjega doma.
Lecornu si prizadeva izogniti usodi svojih predhodnikov, Michela Barnierja in Françoisa Bayrouja, ki sta bila prisiljena odstopiti po glasovanjih o nezaupnici zaradi svojih načrtov financiranja.
"Gre za zelo negotovo vzdržljivostno tekmo, pri kateri se lahko vsak hip spotakneš in kjer se stvari lahko desetkrat popolnoma iztirijo," je dejal Lecornu v izjavah, objavljenih v nedeljskem Le Parisienu. "Če bodo opozicijske skupine želele izreči cenzuro, jo bodo izrekle."
Še en padec vlade bi verjetno vodil v predčasne volitve in iztiril proračunski postopek, ki ga Francija nujno potrebuje za obvladovanje največjega primanjkljaja v evroobmočju. Nestabilnost je pretresla obvezniške trge, kjer je prodaja francoskih sredstev v zadnjih mesecih zvišala stroške zadolževanja države.
Postopek sprejemanja proračuna za leto 2026 je še posebej krhek, saj je Lecornu popustil opozicijskim zahtevam, da se ne uporabi 49.3. člen ustave, na katerega so se prejšnje vlade zanašale za sprejemanje zakonodaje v parlamentu brez glasovanja.
Po dveh tednih razprav in z več kot dva tisoč dopolnili, ki so še na dnevnem redu, je rezultat bistveno preoblikovan predlog zakona s številnimi zvišanji davkov, s katerimi se vlada ne strinja. Proračunska ministrica Amélie de Montchalin je v petek pozno zvečer poslancem povedala, da je besedilo na poti, da dvigne davke kot delež gospodarske proizvodnje na 45,1 odstotka, medtem ko je vlada sprva ciljala na 43,9 odstotka.
Bloomberg
Zamude pomenijo, da o prihodkovnem poglavju proračuna v torek, kot je bilo prvotno načrtovano, ne bo mogoče glasovati, je povedal poročevalec finančnega odbora Narodne skupščine Philippe Juvin. Ta del predloga bi se vrnil v nadaljnjo razpravo približno 10 dni pozneje, a tudi takrat ga verjetno ne bodo potrdili z glasovanjem, preden bi šel v Senat. "Ne vidim, kako bi se lahko o tem delu proračuna glasovalo, saj ne bo zadovoljil nikogar," je v nedeljo dejal Juvin na kanalu LCI.
Predlog zakona bo v Senat kljub temu poslan do 23. novembra, tudi če Narodna skupščina ne bo glasovala o različnih elementih proračuna. Sredi decembra bi verjetno napredoval v skupni odbor senatorjev in poslancev, ki bi nato poskusil najti kompromis, o katerem bi lahko glasovala oba domova.
Socialistična popuščanja
Medtem mora Lecornu prepričati poslance, naj vlade ne strmoglavijo z nezaupnico. Doslej je dal vrsto popuščanj — vključno z zamrznitvijo pokojninskih reform — Socialistični stranki, ki ima odločilne glasove v postopkih nezaupnice v skupščini. Njihovi vzdržani glasovi so Lecornuja pretekli mesec obvarovali pred razrešitvijo.
Socialisti so nakazali, da bo odločilna tekoča razprava o davčnem delu proračuna. Trdijo, da so za nadomestitev številnih drugih predlaganih znižanj izdatkov potrebni dodatni prihodki. Če z izidom ne bodo zadovoljni, so posvarili, bi lahko glasovali proti predlogu, kar bi verjetno sprožilo glasovanje o nezaupnici ter ustavilo proračunski postopek in najverjetneje končalo Lecornujevo premiersko funkcijo.
V poskusu, da bi pomirila levo sredino, je vlada prejšnji teden predlagala svoje dopolnilo za dodatno zvišanje davka na dobiček velikih podjetij, prek že načrtovanega. Toda v petek je socialistično podprti predlog davka na premoženje ultra bogatih, poimenovan po ekonomistu Gabrielu Zucmanu, padel v nizu glasovanj v skupščini.
Lecornu je odgovoril, da je na področju davčnih ukrepov mogoče storiti več, hkrati pa se je zavezal, da bo popravil načrte izdatkov, ki trenutno predvidevajo zamrznitev pokojnin in socialnih transferjev. Zbor je pozneje sprejel prenovljen davek na premoženje, ki vključuje tudi finančne prihranke, nestanovanjske nepremičnine ter predmete, kot so jahte, luksuzni avtomobili in umetnine.
Vodja socialistov Olivier Faure ga je označil za "novi ISF", pri čemer je imel v mislih davek na premoženje, ki ga je predsednik Emmanuel Macron ob svoji prvi izvolitvi preoblikoval, da bi se osredotočil na nepremičnine. Poslanec iste stranke Philippe Brun je na X zapisal, da je davek "zmaga" in bo prinesel za dve milijardi evrov več kot njegov predhodnik.
Vendar je Boris Vallaud, vodja socialistov v Narodni skupščini, vztrajal pri nadaljnjih spremembah in ponovil grožnje o strmoglavljenju vlade. "Če bi nam proračun danes dali na glasovanje, bi seveda glasovali proti, povsem zavedajoč, kaj bi to pomenilo: padec vlade," je Vallaud dejal v intervjuju za La Tribune.