Inflacija v Nemčiji zmanjšuje povpraševanje, tudi po izdelkih iz Slovenije

Indeks cen življenjskih potrebščin je v Nemčiji oktobra medletno ponovno zrasel na 10,4 odstotka, kažejo podatki zveznega statističnega urada Destatis. ''Pri 10,4 odstotka je inflacija dosegla rekordno vrednost od ponovne združitve Nemčije,'' pojasnjuje Georg Thiel, predsednik statističnega urada Destatis. Spiegel poroča, da gre za najvišjo rast v zadnjih 70 letih. ''Ogromne podražitve energentov so še vedno glavni razlog za visoko inflacijo. Opažajo tudi vse več podražitev pri številnih drugih izdelkih in storitvah. Za gospodinjstva je postalo še posebej opazno naraščanje cen hrane.'' Indeks cen življenjskih potrebščin je na mesečni ravni oktobra zrasel za 0,9 odstotka.

Naraščajoče cene zmanjšujejo povpraševanje, tudi po izdelkih iz Slovenije

''Inflacijo poganjajo predvsem povečani stroški energije in surovin,'' je povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein. Za kar 82 odstotkov anketiranih podjetij raziskave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) podražitve predstavljajo glavno tveganje za njihovo poslovanje. ''Posledično 52 odstotkov anketiranih podjetij pričakuje, da se bo njihovo poslovanje v naslednjih 12 mesecih zmanjšalo, le osem odstotkov podjetij v sklopu raziskave pa pričakuje izboljšanje poslovanja.''

AHK

''Naraščajoče cene zmanjšujejo povpraševanje, tudi po izdelkih iz Slovenije. Obseg proizvodnje zmanjšujejo predvsem energetsko intenzivni proizvajalci vmesnih proizvodov: v kemični industriji je več kot eno podjetje od štirih prisiljeno zmanjšati obseg proizvodnje, v gumarski in plastični industriji pa več kot eno od petih. Tudi v avtomobilski industriji 16 odstotkov podjetij zmanjšuje obseg proizvodnje. 17 odstotkov avtomobilskih podjetij je zaradi visokih cen energije načrtovalo selitev proizvodnje v tujino. Kriza cen energije, inflacija in mračno svetovno gospodarstvo so pripeljali do močnega znižanja gospodarskih pričakovanj. Posledično zato v letu 2023 DIHK pričakuje negativno stopnjo rasti v višini treh odstotkov,'' še pravi Dagmar von Bohnstein.

Draži s tudi hrana

Poleg naraščajočih cen vseh energentov zaradi vojnih in kriznih razmer na stopnjo inflacije še vedno vplivajo ozka grla v dobavnih verigah in ​​znatne podražitve na začetnih stopnjah gospodarskega procesa, še piše Destatis. Podražile so se tudi druge dobrine in storitve, med njimi številna živila. Septembra sta potekla začasna ukrepa vlade: vozovnica javnega prevoza za devet evrov in nižje cene pogonskih goriv. Že septembra se je to odrazilo na indeksu cen, inflacija je poskočila na deset odstotkov.

Podražitve izničile znižanje davkov

Cene energentov so bile oktobra kljub olajšavam 43 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani, vendar so zrasle malenkost počasneje kot septembra, ko je bila medletna rast 43,9-odstotna. Zelo se je podražila energija za gospodinjstva, in sicer za kar 55 odstotkov. Cene zemeljskega plina so se več kot podvojile (+109,8 odstotka), cene daljinskega ogrevanja so 35,6 odstotka višje. Ukrepe tretjega svežnja pomoči, ki je začel veljati oktobra, s katerim so znižali davek na promet pri dobavi zemeljskega plina in daljinskem ogrevanju z 19 na sedem odstotkov, so višje cene izničile. Podražilo se je tudi ogrevanje z drugimi energenti.

Cene drv, lesnih peletov in drugih trdih goriv so medletno 108,1 odstotka, cene kurilnega olja pa 82,8 odstotka višje. Električna energija se je podražila za 26 odstotkov. Opazno več so morali odjemalci plačati tako za energijo za gospodinjstva kot tudi za pogonska goriva, ki so bila 22,3 odstotka dražja. Visoke cene energentov so predvsem posledica velikega dviga mednarodnih nabavnih cen.

Hrana se je medletno podražila za petino

Cene hrane so se oktobra 2022 v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 20,3 odstotka. To pomeni, da je bila rast cen hrane dvakrat višja od skupne stopnje inflacije. Rast cen živil se je od začetka leta postopoma pospešila. Septembra je bila 18,7-odstotna. Višje cene so oktobra zaznali v vseh skupinah živil. Najbolj so se podražili jedilne maščobe in olja, ki so kar polovico dražji (49,7 odstotka), mlečni izdelki in jajca so 28,9 odstotka dražji, zelenjava 23,1 odstotka ter kruh in žita 19,8 odstotka.

Jedrna inflacija petodstotna

Brez upoštevanja cen energentov je stopnja inflacije oktobra znašala 6,5 odstotka. Jedrna inflacija, ki ne upošteva cen energentov in hrane, je bila oktobra petodstotna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar