.webp){kind=icon}
Ruska invazija v Ukrajini trenutno prispeva h globalnemu primanjkljaju pšenice, jedilnega olja in gnojil. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru na Svetovnem ekonomskem forumu v ponedeljek zaprosil EU in Organizacijo združenih narodov (OZN) za pomoč pri vzpostavitvi izvoznih koridorjev za ukrajinske poljedelske izdelke.
Rusija je vzpostavila pomorsko blokado v Črnem morju, kar Ukrajini zapira glavno pot za izvoz pšenice in sončničnega olja. Ker Ukrajina lahko trenutno izvaža samo po kopnem, je njen izvoz žitaric upadel za tri četrtine. Skupaj z visokimi temperaturami in sušami v drugih poljedelskih regijah sveta so cene žitaric na skoraj rekordnih ravneh.
Tveganje lakote na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki
Ukrajina in Rusija predstavljata 14 odstotkov svetovne dobave pšenice in skoraj tretjino njenega izvoza. Poleg tega prispevata tretjino svetovnega izvoza ječmena in 17 odstotkov izvoza koruze. Skoraj štiri petine izvoza sončničnega olja prihaja iz črnomorske regije, v poročilu navaja Eurasia Group.
Preberi še
Ruski rubelj na najvišji ravni v zadnjih štirih letih
Ruski rubelj je dosegel najvišjo raven v zadnjih štirih letih. Za ameriških dolar je potrebno odšteti slabih 60 ruskih rubljev.
23.05.2022
EU pospešuje odvajanje od ruskega plina in zeleno tranzicijo
Evropska komisija v programu REPowerEU predlaga varčevanje z energijo in hitrejši prehod na obnovljive vire.
19.05.2022
Evropska komisija predlaga embargo na uvoz ruske nafte
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila predlog šestega svežnja sankcij proti Rusiji. Predlog med drugim vključuje postopno uvedbo embarga na uvoz ruske nafte.
04.05.2022
Rusija ustavila dobavo plina Poljski in Bolgariji
Rusija je odgovorila na sankcije Evropske unije z zaustavitvijo dobave zemeljskega plina Poljski in Bolgariji. Moskva nadaljnjo dobavo energentov pogojuje s plačilom v rubljih, Bruselj to možnost zavrača.
28.04.2022
Bloomberg
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres zaradi vojne opozarja na povečano tveganje lakote na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki. Najverjetnejši scenarij trenutnega konflikta je podaljšan pat položaj, ocenjuje Eurasia Group. Na podlagi tega scenarija Gro Intelligence ocenjuje, da bo do novembra število ljudi, ki jim grozi prehrambena negotovost, zrasla za 142 do 243 milijonov. Število ljudi na robu lakote bi lahko naraslo za do 7 milijonov.
"Neodprtje ukrajinskih pristanišč je vojna napoved svetovni prehranski varnosti," je na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu povedal David Beasley, vodja Svetovnega programa za hrano pri OZN. Opozoril je tudi, da vsak odstotek povečanja lakote pomeni dva odstotka večje masovne migracije.
Ruski dobički
Medtem si Rusija mane roke, saj se njihovi neprekinjeni pridelki prodajajo po višjih cenah. Slabi pridelki v sušnih regijah, blokada ukrajinskega izvoza ter soočanje ukrajinskih kmetov z bombami na svojih poljih so pravzaprav v ostrem kontrastu z Rusijo, ki se ji obeta rekordna žetev, piše Bloomberg.
Globalne cene pšenice so v letošnjem letu narasle za 50 odstotkov, Kremelj pa naj bi to sezono zbral že skoraj dve milijardi dolarjev prihodkov iz davka na izvoz pšenice, po ocenah kmetijske svetovalne družbe SovEcon.
"Tu gre za uporabo hrane kot vojnega orožja, in sicer kot globalnega vzvoda namesto napada na populacijo," je komentiral Tim Benton, vodja raziskav za nova tveganja pri Chatham House.
Po drugi strani tudi ruski potrošniki občutijo rast cen hrane. Čeprav je država polna osnovnih živil, katerih izvoz polni državni proračun, so cene embalaže, procesirane hrane in osnovnih sestavin narasle.
Rusija za prehrambeno krizo krivi sankcije, ki jih nad njimi vršijo zahodne države. Te sankcije sicer ne zadevajo izvoza hrane, otežujejo pa plačila in financiranje. Za prekinitev blokade ukrajinskega pristanišča Odesa zahtevajo odpravo sankcij.
Izpostavljenost Slovenije in srečanje kmetijskih ministrov EU
Kmetijski ministri EU so se na včerajšnjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo pogovarjali o stanju na svetovnih kmetijskih trgih zaradi vojne v Ukrajini. Zasedanja se je udeležil tudi slovenski minister dr. Jože Podgoršek.
"V Sloveniji stanje ostaja zaskrbljujoče, skrbi tako kmete, predelovalce in potrošnike. Visoke cene surovin in energentov dražijo pridelavo, draži se hrana na splošno," so sporočili z vlade. Minister Podgoršek je pojasnil, da višanje cen vhodnih surovin, kot so krmila, gnojila in energenti, povzroča zamike pri vložkih v kmetijstvu in pritiska na ceno prehranskih surovin. Z druge strani pa inflacija niža kupno moč potrošnikov, kar omejuje prenašanje višjih stroškov pridelave na končno ceno prehranskih izdelkov.
Bloomberg
Slovenija podpira predloge Komisije glede vzpostavitve izvoznih koridorjev iz Ukrajine in namenjanju dodatnih finančnih sredstev, tudi iz naslova Programa razvoja podeželja, je vlada zapisala v sporočillu za javnost.
Slovenija sicer žit ne uvaža ne iz Rusije ne iz Ukrajine, pšenico uvažamo iz sosednjih Madžarske in Hrvaške, piše RTV. Tudi Evropska Unija je samooskrbna z žiti.
